Nik se je rodil kar tri mesece prezgodaj. Njegova mamica Janja Miketek je povedala, s katerimi težavami se sooča že od njegovega rojstva.
V šestem mesecu začela krvaveti in rodila
Janjina nosečnost je potekala brez zapletov. V tretjem mesecu, ko je opravila nuhalno svetlino, so ji določili, da ima 60 odstotkov preklampsije. “Imajo nek protokol, da mora nosečnica jemati aspirin. Zaupala sem zdravnikom in ga jemala. V šestem mesecu sem začela krvaveti, šla s partnerjem v porodnišnico, kjer sem v roku treh ur rodila popolnoma naravno, s popadki. Nika, ki je bil težek 1.300 gramov in velik 39 centimetrov.”
Ko se je Nik rodil, so ga morali oživljati: “Nika so mi vzeli, nisem ga niti videla, v drugi sobi so ga oživljali, nato so ga odpeljali na intenzivo. Kar hitro po rojstvu je Nik dobil možganske krvavitve, ki so se žal stopnjevale do tretje stopnje, četrta je smrtna. Ja, kar hitro v začetku njegovega življenja smo vedeli, da smo na tej točki, kjer bomo morali ukrepati oz. se bo nekaj dogajalo.” Rojstvo je nekaj najlepšega, vsak se veseli svojega otroka, nekako pričakuješ, želiš, da bi bil zdrav, potem pa že sam porod tri mesece prehitro, ki je s seboj prinesel številne težave. Janja se spominja trenutka, ko so ji povedali za težave: “Spominjam se vsega zelo dobro. Dejansko je Nik utrpel možganske krvavitve, njegovi možgančki so začeli zatekati, zato so bili primorani vstaviti zunanje drenaže, upali smo, da se bo povezava likvorja z leve na desno stran vzpostavila, a se žal ni. Tako da je Nik bil v prvega pol leta deležen kar treh operacij notranje in dveh operacij zunanje drenaže.”
“Prvo leto je bilo čustveno grozno”
“Na tej točki bi se rada zahvalila, ne vem komu, da imam partnerja takšnega, kot ga imam, mojega Matjaža, ki je v tej celotni situaciji stal ob strani ne samo meni, ampak celotni najini družini. V vsej tej agoniji, v tem čustvenem vrtiljaku je vedno iskal rešitve, vedno ostajal pozitiven, tako da je bilo to bistveno lažje prebroditi. Če ne bi imela mojega partnerja Matjaža takrat ob strani, bi … mislim, da bilo popolnoma drugače vse skupaj,” nam je povedala Janja. Na trenutke je celo pozabil na svoja čustva. “Vsi smo pozabili na Matjaževa čustva, vsi smo nekako, ne egoistični, vsi smo se borili s svojimi čustvi, med tem, ko je Matjaž vedno gledal na mene, na otroka, na družino, ko je vse to skupaj malo popustilo, se je seveda tudi on zlomil. Je prišel ta trenutek. Ampak so bili tu tako družina, prijatelji, ki so mu povedali, kdo je on in kaj je sposoben. In smo šli seveda samo iskati rešitve dalje,” je dodala.
“Naše življenje se je spremenilo za 100 odstotkov”
“Jaz sem normalno delala, hodila v službo. Zdaj si tega žal ne morem več privoščiti. Smo poskušali, tudi z delovnikom za štiri ure, drugimi službami, ampak žal je pri Niku tako, da imamo vsako jutro najprej terapije, nato vrtec, nato spet popoldanske terapije, jahanje, plavanje in kakršni koli urnik bi imela, ne bi šlo skozi. Tako da smo morali naše življenje popolnoma prilagoditi Niku. Jaz sem doma, skrbim zanj, skrbim, da so terapije opravljene, Matjaž pa je tisti, ki mora finančno poskrbeti in zapolniti mojo luknjo,” je opisala situacijo.
“Če se njega vpraša, zmore vse”
“Tudi želi si, da bi lahko naredil vse, tudi naredi nekako na svoj način, je pa dejstvo, da ne more tekati, ne more se stoje igrati, ne more se sam obleči, sam obuti. Hvala bogu, mi imamo v vrtcu spremljevalko, ki mu pri nekaterih stvareh pomaga, ker sva že od nekdaj stremela k temu, da ne bi dala občutka, da je drugačen, da nečesa ne zmore in vedno stremimo k temu, da to naredi, ampak naredi na nek svoj način,” nam je še povedala mamica Janja. Žogo brcne s pomočjo drugih, tako da ga držijo, da ga postavijo na noge, da hodi s pomočjo hoduljice, na nek svoj način, ampak gre. “Tudi vidiva pri njemu, da je ponosen na sebe, da je ponosen na vsak svoj dosežek, vsak svoj korak in ja, stremimo k temu, da bomo nekoč delali samostojne korake.”
“Vsak njegov dosežek je nam največji dosežek. Vse, kar je on v svojem življenju dosegel do zdaj, je ogromno. Glede na to, da je otrok z možgansko krvavitvijo tretje stopnje, smo mi veseli, da smo na tej točki, kjer smo. Če nam je omogočeno oz. če nam je zdravnik v Ameriki dal upanje, da je možno, da bo naredil svoje samostojne korake, bo to seveda največji dosežek do sedaj.”
Ena izmed alinej je alineja samostojni koraki
“To je operacija na hrbtenjači, poreže se živčevje, da sprosti njegove mišice, njegove nogice so v bistvu zategnjene, kot da bi vas držal krč konstantno in ne bi spustil. In potem oni z operacijo v bistvu sprostijo napetost v mišicah. Ko smo zvedeli za operacijo, smo morali poslati vso dokumentacijo v Ameriko, morala sva ga posneti, poslikati, vse, kar lahko doseže, kako sedi, pleže, se vstane, vse zdravniške preiskave, ki jih je zdravnik želel. Na podlagi vsega tega, smo dobili odgovor, da je Nik primeren kandidat, ker vsi otroci niso primerni kandidati za to operacijo. Dobili smo napisano, kaj bo s to operacijo Nik lahko dosegel, kakšne so možnost. In ena izmed teh dosežkov je bila tudi alineja samostojni koraki. In to je tisto, kar te pelje dalje, “ je še povedala.
“Pridejo trenutki, ko si žalosten, ko bi obupal. Ampak ja, na koncu dneva se pogledaš pa si rečeš, če bova jamrala, ne bova nič dosegla. Če bova iskala rešitve in stremela k pozitivi, k boljšemu življenju, bo tudi Nik tako naravnan in samo tako lahko dosežemo premike v njegovem življenju.”
Za operacijo je potrebna precejšnja vsota denarja. “Midva sva v Nikovih treh letih že imela ogromno stroškov s samoplačniškimi terapijami in žal tega denarja nimava. Sama operacija, samo življenje v Ameriki, navsezadnje gremo v Ameriko za mesec in pol, pot tja in terapije, ki bodo potrebne dve leti, najmanj dve leti po operaciji, zahtevajo velike vsote denarja. In nekje bo potrebnega 90.000 evrov za to, da lahko dosežemo ta cilj.”
Na pomoč jim je priskočilo društvo Križemrok, to so podatki, kamor lahko nakažete denar:
”
“Rada bi se zahvalila vsem, ki so do danes že darovali, pomagali po svojih zmožnostih, in pozvala tudi tiste, ki ne morejo darovati finančno, lahko pa delijo našo zgodbo, nam bo tudi to ogromno pomenilo,” je zaključila Janja.
Celotno oddajo si lahko ogledate spodaj:
Loading ...