Zavod RS za zaposlovanje je v prvi polovici leta izdal 7966 delovnih dovoljenj in 12.555 soglasij k enotnemu dovoljenju za prebivanje in delo. Ob tem opozarjajo na številne izzive pri zaposlovanju tujcev, s pritožbami tujih delavcev glede kršitev njihovih pravic pa se srečujejo dnevno.
Kot je na novinarski konferenci v Ljubljani pojasnila direktorica Zavoda RS za zaposlovanje Greta Metka Barbo Škerbinc, je bilo število izdanih delovnih dovoljenj v prvi polovici letošnjega leta za šest odstotkov nižje kot v prvem polletju lani, med njimi pa jih je bilo največ izdanih za državljane Bosne in Hercegovine ter Srbije.
Zavod je v prvih šestih mesecih letos izdal tudi za 1,8 odstotka manj soglasij k enotnemu delovnemu dovoljenju kot v primerljivem obdobju lani. Največ soglasij so izdali za državljane Kosova, Severne Makedonije ter Indije in Nepala.
Največ delovnih dovoljenj in soglasij je zavod do junija izdal delodajalcem s področja gradbeništva, predelovalnih dejavnosti, prevoza in skladiščenja, nastanitvenih in gostinskih dejavnosti ter trgovine. Med izdanimi dovoljenji in soglasji pa jih je bilo največ za poklic zidarja, temu sledijo vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, delavcev za preprosta dela pri visokih gradnjah ter varilci in delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih.
Kljub velikemu obsegu vlog so uspeli na zavodu po besedah Barbo Škerbinc zagotoviti ustrezen čas njihovega reševanja, ki v povprečju znaša 13 dni.
“Na področju zaposlovanja tujcev je veliko izzivov, zavod si proaktivno prizadeva za pravične, zakonite in poštene migracije, zato veliko delamo tudi z institucijami v drugih državah. Veliko energije vlagamo tudi v informiranje delavcev o pravicah, zakonodaji, postopkih ter jim nudimo pomoč pred prihodom v Slovenijo, na poti in tudi po prihodu,” je nanizala aktivnosti zavoda.
Na vprašanje, ali so v luči nedavnih medijskih razkritij domnevnih kršitev pravic filipinskim delavcem morebiti zaznali upad povpraševanja po teh delavcih, je Barbo Škerbinc povedala, da je to ostalo na ravni, kot je bilo prej.
Ob tem je spomnila, da na področju zaposlovanja filipinskih delavcev še vedno čakajo na uveljavitev marca podpisanega memoranduma in ustreznih smernic, da bi pristopili k varnem in pravičnem zaposlovanju teh delavcev.
Kot je opozorila, na Info točki za tujce, ki so jo na začetku leta prestavili v center Ljubljane, dnevno dobivajo pritožbe tujih delavcev – ne samo Filipincev, ampak tudi delavcev iz drugih držav. V teh primerih izpeljejo nadaljnje postopke in o kršitvah obvestijo ustrezne organe.
Na zavodu nadaljujejo tudi z organiziranjem zaposlitvenih dogodkov na območju Balkana
Pred kratkim so v Severni Makedoniji organizirali tri takšne dogodke, na njih pa je bilo preko 1200 zainteresiranih kandidatov, ki so izrazili željo po zaposliti v Sloveniji. Skupaj z upravnimi enotami so organizirali tudi veliko posvetov za delodajalce, ker ocenjujejo, da tudi oni potrebujejo informacije za pravilno izpeljavo zaposlitvenih postopkov.
Na zavodu se pripravljajo tudi na implementacijo zakona o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas, ki ga je vlada pripravila s ciljem, da bi lahko v času kriz in naravnih nesreč zaščitili podjetja in delovna mesta. Zakon je bil v uradnem listu objavljen 27. junija, v veljavo stopi 12. julija.
Kot je spomnila Dubravka Milovanović iz Zavoda RS za zaposlovanje, shemo v obeh primerih aktivira vlada na predlog ministrstva za delo. Glede povpraševanja podjetij po koriščenju sheme pa je povedala, da so do današnjega dne v klicni center dobili le eno vprašanje v zvezi s tem.
V zvezi s prenosom posredovanja začasnega ali občasnega dela študentom in dijakom, ki ga prinaša nedavno sprejeta novela zakona o urejanju trga dela, pa je Barbo Škerbinc pojasnila, da ima zavod že sedaj možnost za izvajanje te dejavnosti. “Problem do zdaj je bil v tem, da smo bili slabo informatizirani na tem področju, tako da sedaj informatiziramo to področje kot vse ostale dejavnosti v zavodu,” je pojasnila.
Cilj umestitve prenosa študentskega dela v novelo zakona o urejanju trga dela pa je tudi v ureditvi izmenjave podatkov in zagotovitvi kakovostnega izvajanja storitev, kot od njih pričakujejo študenti in delodajalci. “Čim bomo imeli informacijsko podporo, bomo na naših dogodkih motivirali kandidate za vpis kot tudi delodajalce, da se preko zavoda poslužujejo tudi teh storitev,” je napovedala Barbo Škerbinc.
Po njenih besedah se ji zdi pomembno, da se zagotovi tudi pregled nad študentskim delom
“Kot javna služba smo zavezani tudi k temu, da skrbimo, da to niso prekarne zaposlitve, ker dostikrat slišimo od mladih, da so preko študentskega servisa kar naprej v istih zgodbah,” je dodala direktorica zavoda in poudarila tudi pomen podpore mladim pri prehodu v trajnejše zaposlitve.
vir: sta
Loading ...