Mama, ki je s sinom zaradi hudih bolečin obiskala urgenco UKC Maribor, opisuje svojo izkušnjo, ki jo je pustila šokirano in razočarano.
V bolnišnico sta prispela ob 17.29, saj njen sin po padcu med košarkarsko igro zaradi bolečin in poškodbe ni mogel stopiti na nogo. Kljub sinovi vidni bolečini je triažna sestra ocenila, da stanje ni nujno, saj je “prišepal”, in domnevno ni vprašala niti o stopnji bolečine.
Od prihoda do odhoda sta v bolnišnici preživela več kot devet ur, domov pa sta se vrnila šele ob 4. uri zjutraj.
Na slikanje sta bila poklicana šele ob 2.44. Po pregledu je zdravnik potrdil poškodbo, sin je dobil hodni gips, a sama hitrost obravnave je mamo pustila brez besed. Od trenutka, ko so opravili slikanje, je preteklo tričetrt ure, preden so prejeli diagnozo in ustrezno obravnavo.
Otroci naj bi bili prednostni obravnavani, a tokrat ni bilo tako
Po slišanem, naj bi delal le en zdravnik, pove mama, ki je bila priča dolgim čakanjem brez informacij. Čeprav so otroci na urgenci običajno prednostno obravnavani, tokrat ni bilo tako. “Po osmih urah čakanja so nama končno namenili pozornost. Poskušala sem ostati mirna, a sem po osmih urah vprašala, če naj ne bi bilo tako, da imajo otroci prednost in dobila odgovor, da naj to povem zdravniku,” pravi. K temu dodaja še visok strošek parkiranja – odštela je kar 14 evrov.
Dogajanje z drugimi pacienti je bilo po njenih besedah prav tako skrb vzbujajoče.
Obrnili smo se na UKC Maribor, njihove odgovore objavimo, ko jih prejmemo.