Strokovni posvet Mladi in kriminal je že dvainvajsetič združil vse tiste, ki svoje delo, poslanstvo in skrb posvečajo mladim. Strokovni posvet sta pripravili Policijska uprava Maribor in Mestna občina Maribor, na njem pa so bili slušatelji iz šol, zavodov in drugih ustanov, ki imajo opravka z otroki in mladimi.
Zavedati se je treba, da mladim izzivov kar ne zmanjka in bistveno ob tem je zavedanje, da ti odraščajo v povsem drugačnem svetu kot odrasli. To seveda predstavlja izziv tudi za odrasle, za vse tiste, ki se pri delu srečujejo z njimi in njihovimi težavami. Kako raznolike so preizkušnje, na katere naletijo na njihovi poti odraščanja, in kako kompleksna je problematika, kažejo tudi vsebine predavanj in predavateljev, ki so bili na posvetu. Med drugim so se dotaknili mitov o nasilju mladih, spoznanj o medvrstniškem nasilju na šolah pa vpliva narcisistične socializacije in pojavnosti duševnih motenj ter permisivne vzgoje.
V statistiki še vedno niso zajeti vsi otroci
Strokovna vodja posveta Simona Lilek s PU Maribor, ki je sicer kriminalistična inšpektorica, vodja Skupine za mladoletniško kriminaliteto na PU Maribor, je izpostavila glavne poudarke posveta. Da je nasilje med mladimi prisotno, da se ga zaznava. Policijska statistika po njenih besedah žal ne odraža realnega stanja, ker se kazenske ovadbe oddaja za mladoletne, ki so starejši od 14 let, ne pa tudi za mlajše. “Vse ostale oblike nasilja, ki jih naredijo otroci do 14. leta starosti, pa niso v tej statistiki. Kar se tiče Policije, lahko rečem, da obravnavamo tudi mlajše. Tako kot sem omenila, otrok v nižji stopnbji osnovne šole, ki je nasilen do sovrstnika, je obravnavan. Obvestimo o izbranih obvestilih pristojno tožilstvo in center, statistika pa tega ne zajema, ker ni kazenska ovadba,” je pojasnila.
Manjka diagnostični center
V Sloveniji je bilo v zadnjem času več odmevnih primerov nasilja mlajših nad starejšimi in tudi medvrstniškega nasilja, toda ali to pomeni, da je dejansko tudi več medvrstniškega nasilja? Lilek odgovarja, da je zagotovo več slišanih primerov. Na drugi strani pa tudi splet omogoča, da se informacije hitreje širijo. Simona Lilek pravi: “Po mojih izkušnjah je več tega nasilja. In kot je doktorica Leonida Zalokar rekla, nam manjka diagnostični center, ki je že od leta 1998 v Kazenskem postopku predviden kot del obravnave mladoletnih storilcev, pa tega še danes ni. Enako velja za Kazenski zakonik, ki ga od leta 2008 še vedno ni.”
Permisivna vzgoja ni dobra
Doktorica Leonida Zalokar, ravnateljica Strokovnega Centra Planina, je izpostavila v svojem predavanju več strokovnih dognanj, ki jih je potrdila tudi z izkušnjami pri svojem delu. Da je treba pri diagnostiki zajeti vse otroke, že od malega naprej, da so pravočasno prepoznane motnje. “Naša diagnostika je na psu v primerjavi z zahodno Evropo, to sem danes vse pokazala. v slovenski prostor je treba vnesti dagnostične instrumentarije. Prej pa spremeniti ideologiji,” je dejala. Poudarila je, da je permisivna vzgoja škodljiva. Posebej je med drugim še izpostavila, da se v več primerih pri otrocih in mladostnikih zapiše, da je vedenjska motnja neopredeljena. “Ni popolna, niti nimamo diagnostičnih kriterijev oziroma diagnostičnih instrumentarijev, kotjih pozna razvita Zahodna Evropa.” Posledice pa se vidijo pri njenem delu oziroma pri delu mnogih, ki se z mladimi ukvarjajo.
Kmalu več v oddaji Občinski informator na BK TV.
Loading ...
