Mladinski kulturni center (MKC) Maribor v sodelovanju z Energetsko podnebno agencijo za Podravje in Ekologi brez meja izvaja projekt Zeleni korak za kulturo. Projekt iz sklada za podnebne spremembe sofinancira ministrstvo za kulturo.
Namenjen je trajnostnemu upravljanju javnih zavodov na področju kulture in spremljanju ogljičnega odtisa
Kot je ob predstavitvi leto in pol trajajočega projekta povedala direktorica MKC Maribor Marja Guček, so v njihovi ustanovi prve ocene ogljičnega odtisa že opravili. Zavod je lani proizvedel 110 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida. Pri čemer so 58 odstotkov znašale posredne emisije iz kupljene energije. Preostanek pa prevozi, odpadki, potrošni materiali in poraba vode.
Določili prednostna področja ukrepanja
Na podlagi opravljene ocene si bodo v zavodu prizadevali za izboljšanje energetske učinkovitosti, za prehod na obnovljive vire energije in zmanjšanje emisij v celotni vrednostni verigi, je povedala vodja projekta Adrijana Kos. Dodala je, da so v sklopu projekta določili prednostna področja ukrepanja. Ta bodo naslovili v smernicah za trajnostno upravljanje javnih kulturnih zavodov.
“Te bodo poleti preizkušene v MKC Maribor. Jeseni pa prek sodelovanja z zavodi s področja gledališča in kulturnih domov, muzejev in galerij, knjižnic, arhivov, turizma ter športa in mladine dopolnjene še z dodatnimi in za vsako od teh dejavnosti bolj specifičnimi predlogi za ukrepanje,” je pojasnila Kos. Ob zaključku projekta bodo v Mariboru junija prihodnje leto gostili še zaključno nacionalno konferenco.
Po besedah energetske svetovalke iz Energetsko podnebne agencije za Podravje Petre Plošnik se pri izračunavanju ogljičnega odtisa na kulturne institucije običajno pozablja. A lahko tudi te s svojim delovanjem vplivajo na podnebje in trajnost. Njihova agencija zato želi tovrstnim javnim zavodom pomagati, da s pridobitvijo primernih podatkov o emisijskem faktorju pridejo do primernih rešitev za podnebno nevtralnost.
Partnerji v projektu so sicer že v začetku letošnjega leta opravili anketo med javnimi zavodi s področja kulture. Zanimalo jih je predvsem, ali so leta 2024 izmerili svoj odlični odtis. Na spletni vprašalnik je odgovorilo 162 zavodov. Med njimi jih 157 tega ni storilo. Med ostalo peterico pa sta bila le dva taka, ki sta na ustrezen način opravila izračun.
Okoljska aktivistka Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja je ocenila, da to kaže na veliko pomanjkanje takšne prakse. V društvu po njenih besedah ves čas poudarjajo pomen takšnih meritev. Le na takšen način se lahko izognemo zelenemu zavajanju. Hkrati pa tako vemo, kako smo uspešni z nekimi ukrepi, je poudarila.
“Pomembno je, da se s trajnostjo na tak način začnejo ukvarjati tudi kulturne, turistične in mladinske organizacije ter da to ni samo stvar okoljskih organizacij,” je dejala Sreš.
Izpostavila je tudi Evropsko prestolnico kulture v Novi Gorici. Ta bi po njenih besedah morala biti letošnji trajnostni dogodek na najvišji ravni, vendar ni. Zato je po njenem zelo pomembno, da si takšne organizacije poiščejo strokovno pomoč in poskrbijo za dobre prakse po vzoru tujine.
VIR: STA