Strateški svet SD Maribor je predstavil redno letno analizo javno dostopnih podatkov o Mariboru, njegovem razvoju ter pozicioniranju v Sloveniji. Na podlagi več kot 120 kazalnikov je bila pripravljena tudi posebna publikacija za leto 2024, ki kaže na izrazito in dolgotrajno razvojno zaostajanje drugega največjega slovenskega mesta.
Analiza zajema širok spekter področij – od demografije, izobraževanja, trga dela in gospodarstva, do investicij, stanovanjske gradnje, varnosti in ravnanja z odpadki. Rezultati po besedah Strateškega sveta jasno kažejo, da se negativni trendi v Mariboru poglabljajo.
Padanje števila prebivalcev, volilnih upravičencev in mladih
Kazalniki prebivalstva razkrivajo nadaljnje poslabšanje demografskih trendov. Delež prebivalcev Maribora v celotni Sloveniji se že dalj časa zmanjšuje, leto 2024 pa prinaša najnižji delež do zdaj. Podoben trend beleži tudi število oseb s stalnim prebivališčem.
Tudi volilno telo se krči: medtem ko se število volilnih upravičencev v Sloveniji povečuje, se v Mariboru zmanjšuje. Na zadnjih dveh lokalnih volitvah je mesto izgubilo skoraj 6.000 volilnih upravičencev.
Zaskrbljujoče so tudi številke na področju vzgoje in izobraževanja. Čeprav je Maribor univerzitetno mesto, ima na tisoč prebivalcev 8 % manj osnovnošolcev, 22 % manj dijakov ter kar 29 % manj študentov.
Slabša gospodarska slika in stagnacija delovnih mest
Število podjetij v mestu se je sicer nekoliko povečalo, vendar prihodki podjetij padajo in so trenutno na najnižji ravni do zdaj. Primerjalni podatki razkrivajo velike razlike: od leta 2008 so podjetja v Ljubljani prihodke povečala za 86 %, v preostali Sloveniji za 68 %, v Mariboru pa le za 44 %.
Še izraziteje zaostaja trg dela. V Mariboru je nižja stopnja delovne aktivnosti in občutno višja stopnja brezposelnosti. Med letoma 2008 in 2024 je v Sloveniji nastalo 51.415 novih delovnih mest, od tega kar 34.511 v Ljubljani. Maribor pa je v istem obdobju izgubil 2.413 delovnih mest.
Plače in socialni prejemki prav tako odstopajo od državnega povprečja. Leta 2024 je bila povprečna mesečna neto plača v Mariboru 4,6 % nižja od slovenskega povprečja. Tudi povprečna mesečna bruto pokojnina je bila na najnižji ravni po letu 2013. Dohodnina na prebivalca za leto 2022 je bila 7,1 % nižja od slovenskega povprečja.
Varnostni izzivi: več kaznivih dejanj in prometnih nesreč
Analiza odkriva bistveno poslabšano stanje tudi na področju varnosti. V zadnjih petih letih je bilo v Mariboru v povprečju 26 % več kaznivih dejanj, 54 % več kršitev javnega reda in miru, 69 % več prekrškov po zakonu o javnem redu in miru kot v Sloveniji.
Maribor ima tudi 12 % manj vozil na prebivalca, a hkrati 51 % več prometnih nesreč. Kljub več nesrečam pa je število smrtnih žrtev 35 % nižje kot v Sloveniji. V primerjavi z Ljubljano je v Mariboru v petih letih zabeleženih 26 % več nesreč in kar 83 % več preminulih.
Stanovanjska gradnja in investicije na zgodovinsko nizki ravni
Maribor močno zaostaja tudi na področju prostorskega razvoja. Leta 2024 je bilo izdano najmanj gradbenih dovoljenj na tisoč prebivalcev po letu 2016. V obdobju 2014–2024 je bilo izdanih 54 % manj gradbenih dovoljenj na prebivalca kot v Sloveniji, 23 % manj kot v mestnih občinah.
Pri novih stanovanjih je slika podobna: na tisoč prebivalcev je bilo v povprečju letno dokončanih 31 % manj stanovanj kot v Sloveniji in 14 % manj kot drugod v mestnih občinah.
Na ravni investicij Mestna občina Maribor v zadnjem desetletju močno zaostaja. V primerjavi z vsemi slovenskimi občinami so bile investicije na prebivalca med letoma 2014 in 2024 za 47 % oziroma za skoraj 260 milijonov evrov nižje. Ob tem ima Maribor kar 67,5 % višji dolg na prebivalca.
Predstavitev rezultatov ključnim odločevalcem
Strateški svet SD Maribor je podrobno gradivo poslal ključnim državnim in lokalnim akterjem 17. junija 2025. Sledili so odzivi ter številni razgovori, med drugim z predsednico Republike dr. Natašo Pirc Musar, predsednikom Državnega sveta Markom Lotričem, ministrom za kohezijo dr. Aleksandrom Jevškom, županom mestne občine Maribora Sašem Arsenovičem, ter predstavniki RRA Podravje, SAZU in Univerze v Mariboru.
Do oktobra 2025 je bil izveden tudi strokovni posvet.
Sklep: potrebna je sistemska in državna intervencija
Iz analize je po navedbah Strateškega sveta razvidno, da gre pri Mariboru za dolgotrajno razvojno zaostajanje, ki ga obstoječi pristopi ne odpravljajo. Stanje zato zahteva pozornost ter aktivno sodelovanje ključnih državnih akterjev.
Gre za strukturni problem, ki presega delitev na pozicijo in opozicijo ter terja sistemske ukrepe tako na lokalni kot državni ravni. Strateški svet ob tem izraža pripravljenost za nadaljnje razgovore in podrobnejšo predstavitev predlogov za izboljšanje razmer.
Več v Občinskem informatorju na BK TV.
Loading ...