Letošnja letina oljnih buč je bila dobra, neprimerljivo boljša od lanske, je za STA ocenil specialist za poljedelstvo in ekološko kmetovanje pri Kmetijsko gozdarskem zavodu v Murski Soboti Boštjan Ferenčak. Pojasnil je, da so nekateri pridelovalci letos pridelali tudi do tisoč kilogramov več suhih bučnih semen na hektar kot lani.
Za večino slovenskih pridelovalcev oljnih buč je po Ferenčakovih besedah letošnja sezona veliko boljša kot lanska, saj se je pridelava povprečno ustavila pri 600 do 700 kilogramih suhega semena na hektar. Lanska letina je bila zaradi neugodnih razmer ob kaljenju semen veliko manjša, saj so kmetje pridelali med 200 in 400 kilogrami suhega semena na hektar.
Ferenčak je pojasnil, da je k zmanjšanju težav pri kaljenju letos pripomogla odobrena uporaba dveh fungicidov, s čimer so kmetje dosegli boljšo rast že od začetka sezone. Pridelava je zaradi zgodnje pomladi in poletnih temperatur letos potekala hitro, intenzivno spravilo se je začelo že avgusta, večina pridelka pa je bila po njegovih besedah pospravljena do sredine septembra.
Postopek predelave bučnih semen v olje se vedno začne takoj po spravilu
Ferenčak je dodal, da so letos v Sloveniji posadili oljne buče na okoli 4200 hektarjih polj. Večina teh površin je v Pomurju, nekaj tudi na Ptujskem in Dravskem polju.
Postopek predelave bučnih semen v olje se vedno začne takoj po spravilu, saj je za kakovost olja ključno, da se semena takoj posušijo, je še pojasnil Ferenčak. Predelava semen poteka večinoma v oljarnah, kjer uporabljajo različne metode, odvisno od končnega izdelka, ki ga želi proizvajalec.
Bučno olje je eden od prepoznavnejših slovenskih kulinaričnih izdelkov. Pridobivajo ga iz suhega semena buč s hladnim stiskanjem ali s stiskanjem praženih semen, kar je tradicionalen način. Za liter olja je potrebno približno 2,6 do 2,8 kilograma suhih bučnih semen.
Pri hladnem stiskanju suha semena brez predhodne obdelave stisnejo pri nizki temperaturi, ki ne presega 50 stopinj Celzija, s čimer ohranijo naravne arome in hranilne snovi. Takšno olje je običajno bolj prozorno in ima nežnejšo aromo. Tradicionalno stiskanje pa vključuje praženje semen, kar daje olju močnejši okus in značilno temno zeleno-vijolično barvo.
Med proizvajalci bučnega olja v Pomurju je tudi prevzemnica kmetije Jančar iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni Jerneja Jančar. Na kmetiji se danes po njenih besedah ukvarjajo s pridelavo in prodajo bučnega olja in drugih olj ter drugih domačih proizvodov s kmetije. Imajo govedo in prašiče, po prevzemu je na kmetijo vpeljala tudi kokoši nesnice. Obdelujejo dva hektarja vinogradov ter 20 hektarjev njiv. Buče pridelujejo na treh hektarjih, na približno hektarju ajdo, sončnice pa na 11 hektarjih površin.
Jančar je povedala, da so letos z bučno letino zadovoljni, saj jim specifična, srednje težka tla omogočajo stabilen pridelek. “Na naši kmetiji smo letos pridelali povprečno 800 kilogramov suhega semena na hektar, s čimer smo zadovoljni,” je povedala. Pridobljeno seme po sušenju nato stiskajo v oljarnah, kjer pridelujejo različna olja po več različnih postopkih, da zadostijo različnim potrebam trga.
V preteklosti so bučna semena iz buč obirali ročno, danes pa obiranje večinoma poteka strojno
Jančarjeva je še pojasnila, da na njihovi kmetiji olje stiskajo vsak mesec, saj tako zagotavljajo svežino.
V preteklosti so bučna semena iz buč obirali ročno, danes pa obiranje večinoma poteka strojno, je dodala. Sodobni kombajni buče poberejo na njivi, jih operejo in očistijo, semena nato pošljejo v sušilnico. Po sušenju seme odpeljejo v oljarno, kjer ga stisnejo v olje.
Vse več kmetij se odloča tudi za širjenje ponudbe izdelkov iz bučnih semen. Jančarjeva, ki poleg bučnega olja ponuja še sončnično olje, med, ajdovo moko ter najrazličnejše druge izdelke, je pojasnila, da je širitev dejavnosti na področju lokalnih oljarskih izdelkov priložnost za dodaten zaslužek in promocijo domače pridelave.
Obenem je že pred leti, kot je povedala, opazila povečano zanimanje kupcev za buče v času pred nočjo čarovnic. Tako zadnja leta na kmetiji del buč pridelajo po posebnem postopku in jih potem prodajajo za dekorativne namene.
VIR: STA
Loading ...