V poletnih mesecih je veliko zabav, kjer se zbirajo tudi mladoletniki, brez nadzora odraslih oseb. Da se družijo in zabavajo, kar je povsem prav in legitimno, saj si na takšen način pridobivajo pomembne življenjske izkušnje in si ustvarjajo svoje mesto v družbi … Povsem zgrešeno pa je, da pri tem uživajo alkohol in to ne male količine!

Na enem od varovanj, ko smo varovali vaško veselico, sem naletel na več posameznih skupin mladoletnikov (starih med 14 in 17 let), ki so tebi nič meni nič pili vino in pivo. Nekateri so imeli v rokah celo žgane pijače. Seveda sem kot varnostnik in odgovoren oče moral pristopiti k tem skupinam in jih ošteti. Jim razložiti, da to za njih ni primerno, celo nevarno, saj ne poznajo svojih meja pri količini popitega alkohola. Med pogovorom sem naletel na kar nekaj pretresljivih odgovorov. Eden me je še posebej zmotil. Komaj 14-letna deklica mi je zabrusila, da njeni starši vedo, da bo danes pila alkohol, da ji celo dovolijo, da pije, vendar do svoje meje, da ne bo preveč pijana. Samozavestno je še dodala, da ona že tako ali tako ve kje ji je meja in, da ne popiva prvič. Ko sem to dekle vprašal, kje so njeni starši, mi je povedala, da je na veselici sama s svojo družbo, starši pa so doma. Oprostite prosim, ampak mladoletna oseba, stara komaj 14 let, z alkoholom v roki, sama? To niti pod točko razno ne pride v poštev! Zato sem zahteval, naj pokliče svoje starše, da pridejo ponjo in, da takoj zapusti prireditveni prostor. Ko so starši prišli, niti vprašali niso kaj se je dogajalo. Njena mama sploh ni bila pretirano razburjena, da je njena hči pila alkohol. Celo zabrusila mi je, da je vzgoja njihovega otroka, njihova stvar. Mislim … HALO??? Kaj se grejo ti starši in kako si lahko dovolijo, da otroci z njimi tako manipulirajo?

Drugo vprašanje, ki se mi je vsiljevalo v misli takoj po tem, ko je deklica odšla s starši, je bilo, kdo takšnemu otroku, ki mu na čelu piše, da je mladoleten, sploh proda alkohol? Med tem je do mene pristopila starejša natakarica, ki je stregla pijačo. Nagovorila me je in njeni stavki so me skoraj dobesedno sesipali na tla. Bil sem in sem še danes šokiran, da lahko nekdo tako plitko in bedasto razmišlja. Vprašala me je koliko sem plačan, da se tako ženem in otrokom razlagam, da alkohol ni za njih. Rekla mi je naj ne bom tako zategnjen, ker so se časi spremenili in, da danes pač mladina popiva. Dodala je še, da sama, ko je bila mlada, tega sicer ni počela, ampak v isti sapi povedala, da je pač danes drugače, ker so se časi spremenili. Spreletel me je srh in sploh nisem mogel verjeti, da sem to slišal od odrasle osebe, za katero se pričakuje neka določena stopnja zrelega razmišljanja. Prosim vas lepo, no … Moja 15-letna hči razmišlja bolj zrelo od te ženske, ki jih ima blizu 50. Še bolj pa me je šokirala, ko je rekla, da se ga je tudi že sama napila s svojo 14-letno hčerko in, da ji dovoli, da gre v diskoteko ali klub in, da ve, da tam tudi pije. Ker … kaj pa naj drugega naredi, če noče, da jo družba izključi? Ste že kaj zaprepadeni?
V globokem šoku in jezi, verjetno sem kar zaripel v obraz, sem tej natakarici razložil, da ne sme prodajati alkohola mladoletnim osebam, da je lahko zato kaznovana, prav tako pa ne sme prodati alkohola polnoletni osebi, za katero se upravičeno sumi, da bo alkohol posredovala mladoletni osebi. Na tej točki me je ponovno šokirala s svojim blaznim znanjem. Gospa natakarica mi je samozavestno odgovorila, da se motim, da imam napačne informacije in, da ji “kelnar” mora prodati alkohol za njeno mladoletno hči, če ona kot mati tako zahteva. Da naj si ne izmišljujem nekih stvari, ker hodi na izobraževanja in do pikice natančno pozna Zakon o omejevanju porabe alkohola. Res ali kaj?
Seveda mi ni dalo miru, zato sem poiskal Kebrov zakon in ji ga pomolil pod nos, naj si ga še enkrat dobro prebere, posebej tisti del o prepovedi prodaje in omejevanju porabe alkohola. Njena reakcija je bila sicer pričakovana, ampak … Vredna vsega obsojanja in prezira. Ko je prebrala, me je pogledala v oči in rekla: “To se je pa moralo spremeniti pred zelo kratkim časom. Na zadnjem seminarju, pred mesecem dni, še tega ni bilo.” Še enkrat, RES ali KAJ?

Tako zaprepaden že dolgo nisem bil. Malo katera stvar me vrže s tira. Tale pa me je dodobra odnesla in še danes, ko je že mesec dni od tega dogodka in pišem to kolumno, sem žalosten, jezen in zgrožen nad plehkim in plitvim razmišljanjem ljudi, ki se sploh ne zavedajo kaj govorijo in kakšno škodo (lahko) povzročajo svojim otrokom (in v določenih primerih tudi drugim otrokom!). Zatorej … Bodimo (raje) malce bolj zategnjeni pri vzgoji. Ne popuščajmo, pogovarjajmo se s svojimi otroci, da bodo razumeli kaj alkohol je in kakšne so lahko posledice pitja. Poskrbimo za to, da bodo naši otroci spoznali svet zabave in uporabe alkohola na varen način! Poskrbimo za to, da ne bo naš otrok nekoč izrekel stavka: »Pozdravljeni. Moje ime je … in sem ALKOHOLIK.«
Ostanite zdravi in varni.

Jure Žnidarič

Uredništvo

See author's posts