Katoličani in pravoslavni verniki bodo veliko noč letos praznovali hkrati 20. aprila, kar je redkost.
Vsi kristjani praznujejo veliko noč prvo nedeljo po prvi spomladanski polni luni, a ker pravoslavni verniki uporabljajo julijanski koledar, katoličani pa gregorijanskega, največji krščanski praznik v obeh cerkvah le redko sovpade na isti dan.
Velika noč je v nasprotju z božičem premičen praznik
Na nicejskem koncilu pred natanko 1700 leti so sklenili, da bodo vsi kristjani vstajenje Jezusa Kristusa praznovali na isti dan. In sicer prvo nedeljo po prvi spomladanski polni luni v letu.
Na pobudo papeža Gregorja XIII. je katoliška cerkev leta 1582 uvedla gregorijanski koledar, da bi popravili napake pri računanju časa v julijanskem koledarju. Po tem koledarju se ravnajo rimskokatoliška in evangeličanske cerkve, medtem ko so pravoslavne, vzhodnokrščanske in bizantinske cerkve obdržale julijanski koledar.
Ker se pomlad po julijanskem koledarju ne začne 20. ali 21. marca, temveč 13 dni pozneje kot po gregorijanskem koledarju, poleg tega po pravoslavnem izročilu velikonočnega tedna nikoli ne praznujejo marca in nikoli pred judovsko pasho, velikonočna nedelja v obeh cerkvah le redko pade na isti dan.
Nazadnje je datum velike noči sovpadel 16. aprila 2017, naslednjič pa bo 16. aprila 2028.
Včasih pa je razlika tudi več tednov
Tako je bilo denimo lani, ko so katoličani in protestanti veliko noč praznovali 31. marca, pravoslavni verniki pa 5. maja.
Poseben primer je Ukrajina, kjer v tamkajšnji pravoslavni cerkvi božič praznujejo 25. decembra, tako kot Zahod, veliko noč pa še vedno obeležujejo po julijanskem koledarju, tako kot ostale pravoslavne cerkve.
Obstajajo tudi prizadevanja, da bi krščanske cerkve praznik Kristusovega vstajenja vedno praznovale skupaj.
Ekumenski svet cerkva, najvišji organ ekumenskega gibanja, ki povezuje vse krščanske cerkve, je to predlagal v nedavno objavljenih velikonočnem sporočilu in posebni publikaciji. Kot so poudarili po poročanju nemške tiskovne agencije dpa, bi bilo to jasno znamenje sprave in konkreten izraz edinosti, za katero je Kristus molil.
Za skupen datum velike noči za vse krščanske cerkve se zavzema tudi ekumenska pobuda Pasqua together, zagovarja pa ga tudi papež Frančišek. “Velika noč ni nastala zaradi koledarja. Velika noč pripada Kristusu,” je vrhovni poglavar katoliške cerkve poudaril lani ob srečanju s predstavniki pobude.
vir: sta
Loading ...