So povezave med Univerzo v Mariboru kot naročnico natečaja in javnega naročila, organizatorjem natečaja in samimi natečajniki za novogradnjo prizidka Fakultete za energetiko UM na lokaciji Vrbina v Mestni občini Krško tako tesne in prepletene, da bi moral biti postopek izbire drugačen, hkrati pa biti tudi izbrana druga rešitev? Viri so nas opozorili, da naj bi se imena pri naročnikih, organizatorju natečaja in natečajnikih ne samo ponavljala, ampak naj bi bile med nekaterimi osebami tudi ekonomske povezave, kar bi lahko vplivalo na sam postopek izbire. Gre za sicer že končani natečaj in javno naročilo za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za novogradnjo prizidka Fakultete za energetiko UM na lokaciji Vrbina v Mestni občini Krško.
Gre za javni, arhitekturni, projektni, odprti, anonimni, enostopenjski natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za novogradnjo prizidka Fakultete za energetiko UM na lokaciji Vrbina v Mestni občini Krško. Objavljen je bil 12. 11. 2024 na Portalu javnih naročil pod oznako JN008126/2024-EUe23/01.
Pri postopku in izbiri prvonagrajenega elaborata, ne nazadnje pa tudi pri tretjem elaboratu, pa naj bi se pojavljala na obeh straneh, tako avtorjev kot naročnika in organizatorja natečaja imena, ki naj bi bila ekonomsko povezana v istem podjetju in z delovanjem na Univerzi v Mariboru, so nas opozorili naši viri in izpostavili, da naj ne bi šlo za naključje, saj pravijo, da naj bi se opazil modus operandi delovanja Univerze v Mariboru kot naročnice in nekaterih drugih deležnikov, povezanih z njo.
Ali je prišlo do nasprotja interesov in neupoštevanja izključevalnega pogoja pri prvonagrajenem elaboratu?
Viri se sprašujejo, ali je prišlo do nasprotja interesov in neupoštevanja izključevalnega pogoja pri prvonagrajenem elaboratu. Pojavlja se tudi vprašanje, ali naj bi šlo za sistemsko pomanjkanje neodvisnosti v postopku, saj ni znano, da bi katero koli kršitev ugotovil ali sankcioniral naročnik oziroma organizator natečaja.
Namreč avtorja prvonagrajene rešitve Žiga Kreševič in Uroš Lobnik delata tudi pri naročniku natečaja, to je Univerza v Maribor. Žiga Kreševič je zaposlen na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo (FGPA), Uroš Lobnik pa je izredni profesor na isti fakulteti.
V ocenjevalni komisiji tudi prodekan za raziskovalno dejavnost Bojan Štumberger in vodja službe za vodenje investicij Mojca Vesenjak
Predsednik ocenjevalne komisije za ta natečaj je Bojan Štumberger, ki je profesor na Fakulteti za energetiko UM v Krškem in hkrati prodekan za raziskovalno dejavnost, sedi tudi v senatu te fakultete in v kar nekaj komisijah senata, kar je razvidno s spletne strani iste fakultete. Namestnica predsednika ocenjevalne komisije Mojca Vesenjak pa je prav tako zaposlena na Univerzi v Mariboru, kjer je vodja službe za vodenje investicij.
V natečajnih pogojih natečaja zapisano, da v sestavi natečajnika ne sme biti oseba, ki bi bila naročnik, raziskovalec, pripravljavec ali izvajalec natečaja ali njegov skrbnik
Torej tako avtorja prvonagrajene rešitve kot tudi predsednik ocenjevalne komisije in njegova namestnica delajo za naročnika natečaja. Pojavlja se vprašanje, kako zelo je bil postopek ocenjevanja natečajne rešitve pod vplivom istega delodajalca. Naši viri opozarjajo na določila natečajnih pogojev, po katerih naj bi se videlo, da naj bi prišlo do kršitev.
V poglavju 4.21 točka 4 je namreč zapisano, da v sestavi natečajnika ne sme nastopati oseba, ki:
“je naročnik, raziskovalec, pripravljavec ali izvajalec natečaja ali njegov skrbnik”
“ … bi z udeležbo na natečaju kršila načelo neodvisnosti med natečajniki in imenovano žirijo, njenimi sodelavci ter pripravljavci razpisne dokumentacije natečaja v smislu 103. člena ZJN-3, npr. sodelavci na istem oddelku javne uprave ali sodelavci v istem seminarju na fakulteti.”
Glede na to, da sta avtorja prvonagrajenega elaborata Kreševič in Lobnik zaposlena na Univerzi v Maiboru, prav tako tudi Štumberger in Vesenjak, pa naj bi postal vprašljiv postopek ocenjevanja, menijo viri. Ali je bil postopek ocenjevanja pod vplivom iste delodajalske institucije na obeh straneh, torej pri žiriji in pri natečajnikih? Naši viri pravijo, da naj tega ne bi sploh nihče problematiziral, ampak da je žirija prvonagrajenemu elaboratu oziroma avtorjema podelila nagrado v višini 8.000 evrov.
Članica ocenjevalne komisije, ki je bila v vlogi poročevalke, neposredno povezana z natečajnikom
V ocenjevalni komisiji so bili predsednik ocenjevalne komisije Bojan Štumberger, ki je profesor na Fakulteti za energetiko UM v Krškem in hkrati prodekan za raziskovalno dejavnost, David Mišič in Ivo Žnidaršič kot zunanja člana komisije, predstavnica Mestne občine Krško ter še Pia Mernik kot poročevalka. Namestnica predsednika ocenjevalne komisije je bila Mojca Vesenjak.
Toda Pia Mernik je tudi pri podjetju Studio Baza, katerega soustanovitelj in direktor je Marko Rozman, ki je soavtor prvonagrajenega elaborata. Taka povezava pa naj bi bila glede na 103. člen Zakona o javnih naročilih (ZJN-3) sporna. V tem členu je določeno, da mora biti žirija sestavljena izključno iz fizičnih oseb, ki niso povezane z udeleženci natečaja. A v tem primeru so. Prav tako so odkloni glede na 104. člen, v katerem med drugim piše, da mora biti žirija pri svojih odločitvah ali mnenjih samostojna.
103. člen ZJN-3 pravi:
103. člen
(sestava žirije)
Žirija mora biti sestavljena izključno iz fizičnih oseb, ki niso povezane z udeleženci natečaja. Če se od udeležencev zahteva posebna strokovna usposobljenost, mora imeti vsaj polovica članov žirije tako ali enakovredno strokovno usposobljenost.
104. člen ZJN-3 pa pravi:
104. člen
(odločitve žirije)
(1) Žirija mora biti pri svojih odločitvah ali mnenjih samostojna.
(2) Žirija mora pregledati predložene načrte in projekte anonimno ter izključno na podlagi meril, ki so bila navedena v obvestilu o natečaju.
(3) Žirija mora v poročilu, ki ga podpišejo njeni člani, evidentirati prednostno razvrstitev projektov na podlagi vsebine vsakega projekta, skupaj s svojimi opombami in vsemi točkami, ki bi utegnile zahtevati pojasnitev.
(4) Žirija mora upoštevati anonimnost udeležencev natečaja, dokler ne sprejme svojega mnenja ali odločitve.
(5) Po potrebi se lahko kandidate povabi, da odgovorijo na vprašanja, ki jih je žirija evidentirala v zapisniku, za pojasnitev katerega koli vidika projektov.
(6) Žirija mora sestaviti podroben zapisnik o dialogu med člani žirije in kandidati.
Je prišlo pri istem natečaju do kršitev pri dodeljevanju odškodnine za tretji elaborat?
Naši viri so dejali, da naj bi pri istem natečaju prišlo do kršitev še pri tretjem elaboratu, ki naj bi dobil odškodnino v vrednosti 4.000 evrov. Pri tem naj bi se namreč izkazalo, da so med avtorji elaborata, Društvom arhitektov Maribor (DAM) kot organizatorjem natečaja in naročnikom Univerzo v Maribor povezave.
Namreč poročevalka natečaja za arhitekturo Pia Mernik je tudi pri Studiu Baza (kar je razvidno na spletni strani Studia Baza), v tem podjetju pa je direktor in soustanovitelj Marko Rozman, ki pa je pri tem natečaju avtor elaborata, ki je dobil odškodnino 4.000 evrov. V istem podjetju Studio Baza pa je sodeč po podatkih v AJPES-u prokurist in soustanovitelj Andrej Šmid, ki pa je predsednik oziroma zastopnik Društva arhitektov Maribor (DAM). To je, kot smo že zapisali, organizator natečaja. Povezava vseh treh v istem podjetju, Rozmana kot natečajnika, Mernikove kot članice ocenjevalne komisije v vlogi poročevalke natečaja, Šmida pa kot predstavnika organizatorja natečaja kar bode v oči.
Še ena povezava, ki je ne bi smelo biti?
V natečajnih pogojih je v točki 4.21/4 določeno, da v sestavi natečajnika ne sme nastopati oseba, ki je:
“zaposlen v poslovnem subjektu – projektantu oz. prostorskemu načrtovalcu, v katerem dela član žirije, njegov namestnik poročevalec oziroma izvedenec ali ima s tako družbo drugačno kapitalsko povezavo.”
Je organizacijska integriteta celotnega postopka kompromitirana?
Toda prav pri tem natečaju se vidijo povezave pri tretjem elaboratu, ki je prejel odškodnino 4.000 evrov. Marko Rozman je direktor in soustanovitelj podjetja Studio Baza, poročevalka natečaja Pia Mernik je pri istem podjetju, Tako razmerje naj bi bilo po zgornji točki prepovedano. Ali ne bi morali pri tem elaboratu natečajnika Komunaprojekt, pri katerem je podpisan Marko Rozman, izključiti iz natečaja, ne pa ga sprejeti in mu podeliti odškodnino v vrednosti 4.000 evrov? Andrej Šmid je prokurist Studia Baza, hkrati pa zastopnik Društva arhitektov Maribor (DAM), torej organizatorja natečaja. Vsi trije so tako medsebojno v ekonomskem razmerju ravno v Studiu Baza. Je s tem organizacijska integriteta celotnega postopka kompromitirana? So celotnemu postopku s tako povezavo odvzeli ugled?
Če se tudi tu ozremo na 103. člen ZJN-3, v katerem piše, da mora biti žirija sestavljena izključno iz fizičnih oseb, ki niso povezane z udeleženci natečaja, vidimo, da v tem primeru to naj ne bi držalo. Mar ne bi morali naročnik Univerza v Mariboru in organizator natečaja DAM, katerega zastopnik je Šmid, pravzaprav zagotoviti, da pri organizatorju natečaja, žiriji in natečajnikih ni nasprotja interesov. Toda DAM je pogodbeni organizator natečaja, njegov zastopnik je Andrej Šmid, ki je hkrati tudi prokurist zasebnega podjetja, v katerem sta Mernik in Rozman. Se lahko pri tem že ugotovi, da naj bi nastal trojni konflikt?
Kreševič kar v treh vlogah?
Naši viri so opozorili še na to, da naj bi že omenjeni Žiga Kreševič, ki je avtor prvonagrajenega elaborata in redno zaposlen na FGPA Univerze v Mariboru, imel tudi podjetje Transform, arhitekturna pisarna, Žiga Kreševič s. p. – torej samostojni podjetnik. Hkrati pa ima tudi podjetje Transform, arhitekturna pisarna d. o. o. Prav s tem podjetjem pa naj bi sodeloval kot partner v zmagovalni konzorcijski ponudbi. To podjetje naj bi s pogodbo pridobilo pravico do izvedbe projektne dokumentacije. Mar Kreševič nastopa kot zaposleni naročnika, torej Univerze v Mariboru, kot avtor nagrajenega elaborata in tudi kot dejanski izvajalec projektantske pogodbe preko lastnega podjetja?
In kakšne bi bile finančne posledice?
Prvo nagrado v vrednosti 8.000 evrov je dobil prvonagrajeni elaborat, katerega avtorja sta natečajnika Žiga Kreševič in Uroš Lobnik, čeprav sta zaposlena pri naročniku. Odškodnino v vrednosti 4.000 evrov je dobil elaborat Komunaprojekta z avtorjem Markom Rozmanom, ki je v ekonomskem razmerju preko podjetja Studio Baza z zastopnikom organizatorja natečaja DAM Andrejem Šmidom in poročevalko natečaja Pio Mernik. Ne sme pa se pozabiti niti na znesek načrtovane pogodbe za projektno dokumentacijo, ki znaša cca. 215.000 evrov (brez DDV). In nenazadnje, gre za javni denar, približno 227.000 evrov, torej javna sredstva Univerze v Mariboru s sofinanciranjem MZŠ in EU. Zneske naj bi potrdili s sklepom med Univerzo v Mariboru, podjetjem Transform iin Studiem Potokar, šlo naj bi za tripartitno pogodbo. Torej natečaj je bil (so)financiran z javnimi sredstvi, vključno s sredstvi EU. Na mestu je vprašanje, ali bi morebitna sklenitev pogodbe za projektno dokumentacijo z nezakonito izbranim ponudnikom pomenila protipravno porabo javnih sredstev in potencialno kršitev pravil EU o javnem naročanju.
Loading ...
