Na področju obrambe prihodnjo vlado čaka težka naloga prilagajanja obrambnega sistema mednarodnemu varnostnemu okolju, je za STA ocenila predstojnica katedre za obramboslovje s fakultete za družbene vede Jelena Juvan. Eden temeljnih izzivov tako za vojsko kot civilno zaščito pa ostaja zagotavljanje vzdržne kadrovske slike.
Po prihajajočih državnozborskih volitvah, ki bodo 22. marca, bo novi sklic DZ volil tudi 16. slovensko vlado. Kakšni izzivi čakajo tiste, ki jo bodo sestavljali, in kakšna so njihova pričakovanja do prihodnje vlade, je STA povprašala deležnike in strokovnjake z različnih področij, tudi obrambe.
Predstojnica katedre za obramboslovje na ljubljanski fakulteti za družbene vede Jelena Juvan je kot eno najtežjih nalog izpostavila prilagajanje obrambnega sistema mednarodnemu varnostnemu okolju. Kot je ocenila, so trenutne varnostne razmere tako na evropski celini kot po svetu izjemno nepredvidljive. “V Sloveniji se še vedno vedemo, kakor da se nas to ne tiče in da nas ne more nič prizadeti,” je opozorila.
Zavzela se je tudi za izpolnjevanje obljub zavezništvu Nato, ki jih Slovenija ne uresničuje od leta 2015. Tudi v tem mandatu Slovenija ni nabavila osemkolesnih bojnih vozil za srednjo bojno bataljonsko skupino in izvidniški bataljon. Spremenjene razmere na bojiščih, predvsem v Ukrajini, ne smejo biti izgovor za neizpolnjevanje obljub, je opozorila.
Hkrati je Juvan poudarila pomen smotrne porabe obrambnega proračuna. Slovenija se je lani namreč zavezala k postopnemu povečevanju obrambnega proračuna na tri odstotke BDP do leta 2030. Ministrstvo za obrambo je lani realiziralo 1,4 milijarde evrov oziroma dva odstotka BDP, kar se je nazadnje zgodilo leta 1992, kažejo podatki ministrstva. Juvan meni, da je treba pri porabi pretehtati prednostne naloge, med katerimi so zagotovo protidronski sistemi. Dve bateriji sistema Iris-T SLM, ki sta naročeni, nista dovolj, meni.
Ključno vprašanje je tudi, kako okrepiti vojno moč Slovenske vojske (SV) “bodisi s trenutnim načinom popolnjevanja bodisi s spremembo popolnjevanja” njene sestave. Čeprav so na ministrstvu za obrambo zaustavili negativen trend odhodov iz vojske, to po mnenju Juvan še vedno ne zadostuje, da bi lahko v primeru ogroženosti Slovenijo učinkovito branili.
SV je zadnji dan minulega leta sicer štela 7592 pripadnikov stalne sestave in pogodbene rezerve, kar je 260 več kot leto prej.
Treba se je ukvarjati tudi že z obstoječimi zaposlenimi, torej s plačami in medosebnimi odnosi, je opozorila Juvan. Pomembno je nadaljevati “z začrtanim, ne prekiniti nečesa, kar je v teku”, je izpostavila.
Pridobivanje kadrov je ključni izziv tudi za sistem civilne zaščite, je za STA povedal poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan. Sistem, ki po njegovih besedah še vedno upravičeno uživa ugled, temelji namreč na prostovoljcih, predvsem gasilcih. Strukture bi bilo treba zato okrepiti, denimo z več pogodbenimi pripadniki, meni Šestan.
Med stalnimi nalogami države je tudi pripravljenost na morebitne naravne nesreče. Šestan meni, da bi bilo treba okrepiti gradnjo, ki bo odporna na potrese. “Ocenjujem, da imamo relativno dober odziv na potrese, smo pripravljeni, kot smo pripravljeni tudi na druge nesreče, ampak pri potresu je najbolj pomembna preventiva,” je opozoril Šestan.
Vir: STA
Loading ...