V mariborski dvorani Tabor so danes predstavili projekt Aktivno inkluzivno – socialna vključenost invalidov na področju športa (2024–2028) ter vzpostavitev regionalnega centra za šport invalidov v Mariboru.
Spregovorili so o ključnih vsebinah projekta, načrtovanih aktivnosti na regionalni ravni ter vlogo novega regionalnega centra, namenjenega podpori razvoju športa invalidov v Podravju. Nosilec centra bo Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor, v sodelovanju s Športno zvezo Maribor – regijsko pisarno Olimpijskega komiteja Slovenije.
Osnovna ideja je vključiti invalide v šport
Alen Pavlec, vodja fizioterapije v Centru za medicinsko rehabilitacijo ZD dr. Adolfa Drolca Maribor, je povedal: “Osnovna ideja tega projekta je vključiti invalide v šport. Osnovni smisel našega telesa je ravno gibanje. Želimo, da so vsi ljudje zdravi, športno aktivni ter da sami naredijo nekaj za svoje zdravje. Pri invalidnih osebah pa gre za specifiko zaradi njihove invalidnosti. In zato je ta projekt, da se jih spodbuja, da se jih vključuje v športne aktivnosti, kjer se na začetku izvaja ABC vadba. To pomeni za splošne gibalne sposobnosti. Nato pa jih lahko regijski koordinator specifično usmerja v določene športe glede na njihove preference, želje in ne nazadnje na njihove sposobnosti.”

Vzpostavljenih 12 regionalnih centrov
Dejan Židan, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, je poudaril, da je treba tistim, ki jim je težje, pomagati bolj. Aktivno inkluzivno pa je projekt, pri katerem “imamo prvič vzpostavljenih 12 regionalnih centrov z ljudmi, ki so plačani od države in evropske unije ter skrbijo za šport. Vsak od teh bo imel deset delovnih skupin, v katerih jih bodo učili ABC telovadbe. Torej invalide: kako se gibati, kako napredovati in kako to varno početi”, je še dejal Židan in omenil, da se vodi preko ministrstva še dva sorodna projekta.

Različna organizacija vadbe
Vodja ekspertne skupine Aktivno inkluzivno je Boro Štrumbelj, ki sicer dela na Fakulteti za šport. Dejal je, da gre pri športu invalidov za veliko kompleksnost, saj se ne vključuje samo telesno vadbo, ampak tudi socialno vključenost in še več. Pri tem pa je seveda pomembna sama organizacija vadbe, “ker ločujemo senzorno, gibalno in intelektualno ovirane. Med njimi pa so velike razlike. Hkrati pa izkušnje iz tujine in pri nas kažejo, da ob ustreznem znanju, ob ustrezni izvedbi, ustrezni organizaciji se da to tudi delno združevati. Seveda je boljše, da so skupine homogene, ampak če to ni možno, lahko tudi za posameznika organizira ustrezno vadbo”. Dodal je še, da začenjajo po vzoru s Hrvaške, kjer so imeli prej ABC vadbo, z osnovno vadbo, “to je razvoj osnovnih gibalnih sposobnostih, s ciljem, da kasneje, ko gibalne sposobnosti pridejo na nivo, ko se lahko vključujejo v šport, se jim predstavi bodisi paralimpijske panoge, panoge specialne olimpijade ali pa panoge gluhih in naglušnih. In se pravzaprav lahko zalneo vključevati v šport”.
“Želimo, da je ta vadba varna, zato usposabljamo kader po Sloveniji, v kratkem bo to tudi v Mariboru. In potem ko bo vadba varna, z ustreznimi rekviziti, prilagojenimi posameznimi vrstami invalidnosti, bo to zagotovo velik korak naprej za zdravje invalidov, potem pa še morda za tekmovalne dosežke,” je še poudaril Boro Štrumbelj.

Pomembno tudi zaradi socializacije in druženja
Damijan Lazar, predsednik Zveze za šport invalidov Slovenije – Slovenski paralimpijski komite, pa pravi, da je predvsem pomembno, da dajo invalidom možnost izbire. “V preteklosti te možnosti izbire ni bilo, predvsem ne za vse vrste invalidnosti in ne za vse starostne skupine. Kar pomeni, da projekt Aktivno inkluzivno nagovarja vse invalide vseh starostnih skupin in vseh invalidnosti. Plus tega, da je to brezplačna vadba in organizirana pod strokovnim vodstvom. To je zelo pomembno – ne samo z vidika zdavega načina življenja, tudi z vidika prenosa izkušenjmed seboj,” je dejal in dodal, da je prepričan, da je šport most med ljudmi, tudi za druženje in socializacijo. Nastaja namreč baza enakomislečih, morda cel z enakimi težavami. ki lahko izkušnje prenašajo eden na drugega in se tako lažje spopadajo s svojimi zdravstvenimi in drugimi težavami. Zato meni, da imata ta vadba in ta projekt vrsto prednosti.

Sicer pa so na območju regije z 41 občinami doslej organizirali šest vadbenih skupin na območju Maribora in Ptuja. Jeseni bodo vzpostavili centra še v Slovenski Bistrici in v Rušah.
Pomembnost projekta pa se kaže tudi v tem, da bodo iz bazena vseh, ki sodelujejo, lahko našli tudi tiste, ki bodo tako napredovali, da se bodo lahko vključili v športna tekmovanja, ciljajo tudi na paralimpijske discipline. Ne nazadnje pa bodo v projektu usposobili tudi strokovne kadre.














