Sprejetju dogovora o prekinitvi ognja v Gazi je botrovala utrujenost vseh akterjev od konflikta, želja Irana, da se zmanjša pritisk nanj, pa tudi skorajšnji prihod Donalda Trumpa na položaj predsednika ZDA, je danes ocenil analitik Klemen Grošelj. Meni, da bi bila najboljša rešitev za Gazo in Zahodni breg vzpostavitev mednarodnega protektorata.
Po večmesečnih naporih za sklenitev dogovora o prekinitvi ognja smo lahko sedaj malce bolj optimistični, da se bo ta obdržal in da je na vidiku vendarle konec vojne v Gazi, je za oddajo Ob osmih Radia Slovenija ocenil Grošelj in to utemeljil z reakcijami ljudi na terenu po sprejetju dogovora, z geopolitičnimi spremembami na Bližnjem vzhodu in utrujenostjo akterjev od konflikta.
Prepričan je, da si tudi administracija republikanca Donalda Trumpa, ki bo v ponedeljek prevzel položaj predsednika ZDA, želi doseči določeno določeno prekinitev napetosti v regiji. To je bil dodaten pritisk na Izrael, ki proti Trumpu ne more imeti enake retorike kot proti demokratom in si ne želi spora s Trumpom takoj na začetku njegovega mandata, meni Grošelj.
Izrael izkoriščal predvolilno obdobje v ZDA za geostrateške spremembe v regiji?
Spomnil je, da bo moral dogovor potrditi še izraelski vladni kabinet. “Lahko se kaj zaplete oziroma pride do poskusov izsiljevanja, ampak za Izrael je zdaj to neugoden moment. Trump je ta sporazum posvojil, to je zdaj njegov sporazum,” je povedal. Meni, da je izraelska družba naveličana konflikta v Gazi in da bodo zaradi tega skrajno desne stranke težko zavrnile dogovor.
Izrael je v zadnjem času po besedah Grošlja izkoriščal predvolilno obdobje v ZDA za geostrateške spremembe v regiji. Kot je pojasnil, je Izraelu uspelo v veliki meri ohromiti libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah, kar je bil velik udarec za Iran in je vodilo do stabilizacije v Libanonu z izvolitvijo novega predsednika.
S padcem režima Bašarja al Asada v Siriji se je tudi prekinil t. i. šiitski polmesec, ki je segal od Irana do južnega Libanona. “Torej tukaj je Izrael naredil zelo veliko, ravno to pa mu je omogočala pripravljenost demokratske administracije, da popušča za vsako ceno, ker si je želela, da ta problematika ne bi postala odločujoča tema v predvolilni kampanji,” je dodal.
Ni garancije, da bo se bo vojna v Gazi končala
Hkrati je poudaril, da kljub dogovoru ni garancije, da bo se bo vojna v Gazi končala. Ključno se mu zdi, da je celoten dogovor o prekinitvi ognja zgrajen na tem, da se skozi proces pogajanj gradi neko minimalno medsebojno zaupanje. Skrbi pa ga, da v sam proces ni bila vključena Turčija, ki ima pomembno vlogo v regiji, zlasti po padcu režima v Siriji.
Na vprašanje zakaj Izraelu med vojno ni uspelo najti talcev v Gazi, je Grošelj pojasnil, da ko spremeniš mesto v ruševine, dobiš iz mesta labirint, v katerem je nemogoče doseči vojaške cilje, ki si jih je zadal Izrael.
“Skrivanje talcev v ruševinah je lažje kot recimo, če bi bila Gaza zdajle cela in če bi Izrael šel v premišljeno obveščevalno operacijo in bi potem z nekimi preciznimi vojaškopolicijskimi vdori iskal posameznike. To bi bilo bistveno bolj učinkovito, ampak (izraelski premier Benjamin) Netanjahu in vlada se je v tem besu odločila za iracionalno odločitev,” je dodal.
Glede povojnega upravljanja Gaze in Zahodnega brega je prepričan, da bi bila najboljša rešitev vzpostavitev mednarodnega protektorata. S tem bi Izrael dobil varnostne garancije, na območje pa bi lahko napotili mirovne sile. Kot ključno je izpostavil tudi obnovo Gaze, da se trpljenje ljudi ne nadaljuje.
Prav tako je ocenil, da imata Trump in Netanjahu podobne cilje za regijo. V ospredje namreč postavljata Iran, pri čemer si Trump po mnenju Grošlja želi spremembo režima v Teheranu.
Veliko se bo po Grošljevem mnenju odločilo tudi na ukrajinskem bojišču. Če bo prišlo do prekinitve ognja v Ukrajini, bi se lahko odprl nek bolj konstruktiven odnos med Trumpom in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, kar bi lahko pripeljalo do tega, da bi Putin pristal na večji pritisk ZDA na Iran, je dodal.
VIR: STA
Loading ...