Premier Robert Golob je v DZ dejal, da v Sloveniji ni zaznal vala stečajev. V odgovoru na poslansko vprašanje glede poglabljanja gospodarske in socialne krize je izrazil prepričanje, da bi se ta odrazil v višji brezposelnosti, a je ta še vedno nizka. Glede davčne obremenitve delodajalcev pa je izpostavil, da je ta v Sloveniji med najnižjimi v EU.
V Sloveniji smo trenutno ujeti v situacijo, ki na eni strani duši podjetja, na drugi strani pa poglablja revščino in kaznuje tiste, ki ustvarjajo, je danes opozorila nepovezana poslanka iz vrst Demokratov Eva Irgl. Ob tem je izpostavila nekaj statističnih podatkov, ki kažejo, da se je število stečajev podjetij povečalo za skoraj 33 odstotkov in da se je povečalo število tistih, ki živijo pod pragom tveganja revščine.
Obenem je poudarila, da je gospodarstvo davčno močno obremenjeno in da se Slovenija v mednarodnih primerjavah po obremenitvi plač uvršča v sam vrh držav.
Od predsednika vlade Goloba je zato želela slišati, kje vidi razloge, da število revnih vedno bolj narašča in kakšne ukrepe nameravajo uveljaviti za zmanjšanje števila stečajev.
Glede stečajev je Golob pojasnil, da podatek, ki ga je navedla poslanka, ne drži. Prepričan je, da bi v primeru vala stečajev, kakršnemu smo bili priča po prvi vladi Janeza Janše po letu 2008, o tem poročali vsi mediji.
“Kar dosti spremljam medije, zaenkrat kaj dosti stečajev v letošnjem letu še nisem zasledil in zagotovo bi se to odrazilo na stopnji brezposelnosti, tudi tega še nisem zasledil, da bi zaposlenost kakorkoli padala, ravno obratno, kamorkoli pridem, mi gospodarstveniki razlagajo, da imajo problem z iskanjem delavcev,” je pojasnil.
Kar se tiče dejanskega stanja v gospodarstvu, po Golobovih besedah gledajo tri podatke: stopnjo brezposelnosti, število tujih delavcev in poslovne rezultate podjetij.
“Če se v Sloveniji ne bi splačalo delati, potem ne bi imeli najvišje zaposlenosti kadarkoli v zgodovini Slovenije, če se ne bi splačalo delati celo tujcem, jih ne bi bilo danes toliko v državi, ki delajo legalno, največ v zgodovini Slovenije, in če se res ne bi splačalo delati podjetjem, ne bi bili dobički že dve leti rekordno visoki,” je pojasnil.
Glede revščine je Golob izrazil zadovoljstvo nad podatki evropskega statističnega urada Eurostat, ki so pokazali, da je med otroci tveganje socialne izključenosti ali revščine v Sloveniji najnižje v Evropi.
Žal vedno obstajajo individualne zgodbe ljudi, ki se znajdejo v težkih situacijah, je poudaril in dodal, da je zato treba imeti varnostno mrežo in da je bila ta med starejšimi njihov primarni fokus. “Pomislite na vdovske pokojnine, ki smo jih skorajda podvojili, pomislite na invalide, ki so bili prej prezrti, pa smo jim zdaj bistveno povečali njihove prihodke, predvsem njihove pokojnine,” je poudaril.
Ravno zaradi tega, ker vedo, da kljub vsem tem varnostnim mrežam obstajajo posamezniki, ki padejo skozi, so šli v zelo poglobljen dialog s humanitarnimi nevladnimi organizacijami – da okrepijo sodelovanje in finančna sredstva in pomagajo tudi tem ljudem.
Glede davčne obremenitve delodajalcev pa je zatrdil, da je ta v Sloveniji med najnižjimi v Evropi, “pa ne boste nikoli slišali gospodarstvenikov, da bi se s tem pohvalili. “Prispevne stopnje na delo zaposlenih, ki jih plačujejo gospodarstveniki, so med najnižjimi, bistveno nižje od sosednjih držav, pa bodo ti isti delodajalci raje govorili o davčnem primežu drugje, ne pa na tem delu,” je izpostavil.
Irgl je obenem izpostavila raziskavo ameriškega portala US News, v kateri so ocenjevali, katera izmed 50 zajetih držav ima najboljšo kakovost življenja. Slovenija je zasedla zadnje mesto.
Golob je izrazil začudenje nad navedbo, da naj bi bila kvaliteta življenja v Sloveniji najslabša med 50 državami, saj so ti podatki v celoti v nasprotju z vsemi ostalimi podatki in analizami, ki jih dobivajo tako od slovenskih kot evropskih institucij.
“Mislim, da je bil Eurobarometer tisti, ki je ocenil, da je zadovoljstvo Slovencev s svojim bivanjem na drugem mestu med vsemi Evropejci,” je izpostavil premier.
Poslanko je obenem zanimalo, kdaj bo vlada v DZ poslala novelo zakona o dohodnini, ki bo vsebovala novo razbremenilno dohodninsko lestvico in kakšen bo ciljni odstotek znižanja obremenitve povprečne plače.
“Kar se tiče dohodninske lestvice, bo prišla v zakonskih rokih, zagotovo na jesen, takrat ko pride vedno in do takrat je kakršnakoli špekulacija popolnoma nepotrebna in prehitra,” je odgovoril premier.