Predsednik vlade Robert Golob je jasno sporočil, da ne podpira zakonodajnega predloga Levice, ki predvideva, da bi se praznik, ki pade na soboto ali nedeljo, prenesel na naslednji delovni dan. V video nagovoru na družbenih omrežjih je poudaril, da poslanci Gibanja Svoboda predloga v parlamentu ne bodo podprli, navaja Delo.
“Osebno in kot predsednik vlade menim, da takšna rešitev ni primerna. Tudi poslanska skupina Svoboda ji ne bo dala zelene luči,” je dejal Golob in s tem nakazal, da pobuda v državnem zboru najverjetneje ne bo dobila zadostne večine, navaja Delo.
Kaj predlaga Levica?
Poslanska skupina Levica je v petek vložila novelo zakona o praznikih in dela prostih dnevih. Njihov glavni cilj je zagotoviti, da bi imeli zaposleni vsako leto enako število prostih dni, ne glede na razporeditev koledarja.
Trenutna ureditev namreč povzroča, da je v nekaterih letih prostih dni več, v drugih pa občutno manj. Letos je, denimo, več praznikov padlo na konec tedna, zato zaposleni dodatnega počitka niso mogli izkoristiti.
Poslanec Levice Milan Jakopovič je ob vložitvi predloga poudaril, da »se prosti dan ne bi smel kar izgubiti, če praznik sovpade s soboto ali nedeljo«. Po njihovem mnenju bi prenos na ponedeljek ali naslednji delovni dan prinesel več pravičnosti in boljše ravnovesje med delom in prostim časom, navaja Delo.
Sklicevanje na tuje prakse
V Levici opozarjajo, da podobno ureditev že poznajo številne evropske države, med drugim Belgija, Luksemburg, Irska, Španija in Poljska. Prepričani so, da bi tak sistem zaposlenim zagotovil bolj predvidljivo letno razporeditev počitka, delodajalcem pa olajšal načrtovanje delovnih procesov in stroškov.
Po njihovem predlogu bi se nova ureditev začela uporabljati 1. januarja 2027. Prvi primer bi bil že 2. januar 2027, ki pade na soboto – prosti dan bi se v tem primeru prenesel na ponedeljek, 4. januarja, navaja Delo.
Politična pot predloga negotova
Kljub argumentom Levice je usoda novele za zdaj negotova. Brez podpore največje koalicijske stranke je malo verjetno, da bi zakon v državnem zboru dobil potrebno večino. Razprava pa odpira širše vprašanje: koliko prostega časa pripada zaposlenim in ali bi morala država bolj poseči v razporeditev praznikov.
Razprave med socialnimi partnerji in političnimi strankami se bodo po napovedih nadaljevale, dokončna odločitev pa bo znana ob parlamentarnem glasovanju, navaja Delo.














