Gogi odkrito: “Nimam kaj skrivati. Jaz sem svoje odslužil. Jaz sem mafijozo v penziji, neke vrste”

V tokratni oddaji Moja zgodba smo spoznali Gogija iz Maribora, ki je odkrito spregovoril o svoji izkušnji brezdomstva. Na cesti je pristal zaradi alkohola, brez dlake na jeziku je razkril, kaj vse se dogaja na ulici. Danes živi v stanovanju, prodaja časopis Kralji ulice in na življenje gleda bolj pozitivno.

“Ko ne prosiš, kradeš po trgovinah”

Vsak, ki pristane na cesti, ima svojo zgodbo. “Prvo je radovednost, potem pa usoda. Že kot otrok sem bil samosvoj, problematičen. Takoj po vojski sem se odselil na svoje. V Jugoslaviji, to je bilo na kmetih, imeli smo petke in sobote diskoteke. Nekateri so pili, nekateri ne. Tako se začne. Nato sem izgubil hišo, tam so naredili cesto. Na ulici sem prvič pristal leta 1987. V parkih so bili ljudje, ki so pili. Takrat je bilo standardno pri občini. Bilo je pet ali šest komadov. Priklopiš se in tako gre. Prvih deset let mi je bilo težko prositi za denar. Ko ne prosiš, kradeš po trgovinah. Tukaj je bilo kriminala, marsičesa.”

“Menjal sem 12 služb zaradi alkohola”

Gogi se je sicer izšolal in tudi zaposlil. Zato nas je zanimalo, kakšne so bile nekoč njegove želje. “Vsakih nekaj časa sem našel podnajemniško stanovanje in delo. To so bila priložnostna dela, takoj sem dobil denar, nisem imel prihrankov. Delal sem za malo denarja, ampak sem ga nenormalno pil. Ko sem pil, sem zamujal v službo. Menjal sem 12 služb zaradi alkohola. Po sezoni sem delal na črno, denar je bil, petek, sobota, nedelja pa je denar šel. Ko nimaš več za gostilno, ostaneš brez stanovanja in pristaneš na ulici.

“Na začetku je bilo težko. Potem mi je bilo vseeno. Sprejmeš in tako živiš. Kakor si porihtaš na ulici, tako imaš. Dosti je pretepov, kraje. Večji del sem bil sam.”

 “Bil sem upornik. In to plačaš. In zdravje, in družba”

“Parkrat so me tudi oplačkali, dvakrat. In to res močno. Bil sem fajn tepen, da sem imel obe oči zaprti. Najprej so me nadrogirali in napili. To so zgodbe, ki jih navadni ljudje ne veste. To je trpljenje. Težko je nazaj priti, če nimaš koga, na katerega se lahko nasloniš. Če ne bi imel nog, dvomim, da bi nehal piti. Prej bi se ubil. Od malega sem odraščal v vinu. Kadim že celo življenje. Kadil sem v prvem razredu osnovne šole. Bil sem upornik. In to plačaš. In zdravje, in družba.”

“Naenkrat vidiš, da si res na dnu”

V nadaljevanju pove, da ga je nekega dne glavni rekel, naj prisede. “Tako se začne. Potem začneš delati za to družino. Nekateri prosijo, drugi kradejo. Povedal je, da ima vsak zapiti za seboj nekoga, ki ga ščiti. Skupaj delujejo 2 do 3. Če so večje skupine, ne gre, se stepejo. Že vidiš, pride en z mavrico, aha, se ti je asfalt dvignil? Padeš. Koma pijan, od jutra do večera. Organizem ogromno prenese.” Pove, da je na ulici tudi veliko droge. “Nimam kaj skrivati. Jaz sem svoje odslužil. Jaz sem mafijozo v penziji, neke vrste. Jaz sem imel svoj renome. V poslih sem delal sam. To, kar sem odsedel, sem delal sam. Še dandanes je tako, in to bo vedno tako. To je skrito pred očmi javnosti in policije.”

Šel je v zapor, ko se je vrnil, pa je rekel, da ne bo več nikoli jemal: “Ampak začel sem piti. Pristaneš na ulici. Vsi ti obrnejo hrbet, če ne zdaj, pa čez nekaj časa. Najprej začneš prositi za denar poznane, ne tujce, ker ti je nerodno. Naenkrat vidiš, da si res na dnu.”

“Mama je mama, mama je vedela”

Zanimalo nas je, kakšen odnos je imel z domačimi. “Mama je mama, mama je vedela. Midva sva to rešila. Ali se spraviš na zdravljenje in se postaviš na noge, ali pa prideš enkrat tedensko, se preoblečeš. Mama kot mama, jezikova župa. Pijan nisem smel iti tja, moral sem biti en dan prej trezen, ker me je drugače nadrla. Ampak mama mi je vedno dala 10, 15 evrov. To je bilo za en dan zame, oh, oh, oh. Po dva, tri dni sem bil trezen, pil sem vodo. Drugače bi umrl. V takem tempu ne moreš biti.”

“Ukvarjal sem se z narkomanskimi izterjavami”

Zanimalo nas je, kaj je najhujši prizor, ki mu je bil priča v časih, ko je bil na ulici. “Ja, izterjava ena. Ko je udaril človek človeka s kundakom od noža po očesu, pa je oslepel. Takrat sem rekel: ‘Uuu, to pa je stop.’ To je bila moja zadnja. Ukvarjal sem se z narkomanskimi izterjavami. Prišla sva v sobo, in ta moj … glavni izterjevalec je udaril po očesu, in to v priči ženske in malega otroka. Takrat sem rekel: ‘U jebote, tega pa več ne.’ Imam želodec, ampak tega … tega ne delam. Neko mejo sem vedno imel. Bil sem mafijoza samo, kar sem kradel, narkomanijo, malo drogice nosil.”

“Prostitucije v Mariboru je veliko”

Povedal je, da je na ulici tudi več žensk. “Ampak danes si vzamejo sobice, nekaj jih je, ko so v zapuščenih hišah. Tam ni elektrike, to je mrzlo.” Povedal je, da ni toliko alkoholičark, več je narkomank. “Prostitucije v Mariboru je veliko. Odvisno je, od česa je odvisna. Ogromno je narkomanije in tabletomanije. Žensk je vedno več. Pijank ni toliko. To pa je še večji denar, še več rabiš, kot za alkohol. Te pa se morejo prodajati. Morajo zaslužiti, da kupijo. To ni zastonj, to je drago kot žafran. Jaz sem bil na heroinu, dobro, da sem snifal, da se nisem piknil. Če bi se, se midva ne bi pogovarjala. Alkohol je mukotrpen, droga pa … uh …”

Celotni zgodbi lahko prisluhnete spodaj.