V Kulturnem domu Trojica so odprli pregledno razstavo “Arhitekturne vizije v Sveti Trojici”. Razstava prinaša vpogled v arhitekturne projekte, nastale v okviru študijskih in mednarodnih delavnic ter odpira vprašanja o premišljenih posegih.
Razstava bo odprta med 17. februarjem in 17. marcem 2025, vsak delovni dan med 10.00 in 18.00.
Arhitekturne vizije študentov, sodelujočih v dveh projektih
Razstava prikazuje vsebine dveh projektov / dveh predhodnih razstav, in sicer Mednarodne delavnice “(Po)vezani z vodo”, ki je bila predstavljena v Galeriji DESSA v Ljubljani maja 2024, ter Študijski projekti “Arhitekturna identiteta”, nastali v okviru rednega predmeta Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani v študijskem letu 2023/24. Razstava se je tako selila v Sveto Trojico v Slovenskih goricah, katere okolje je pravzaprav navdihnilo študente k sodelovanju in ustvarjanju. Naredili so arhitekturne vizije, ki raziskujejo možnosti premišljenih posegov v občutljivo krajinsko okolje Trojiškega jezera in širšega območja občine, poudarjajoč povezavo med arhitekturo, naravo in lokalnim kontekstom.
Prostorske intervencije in študijski projekti
Dejansko so v dveh sklopih preučevali Sveto Trojico v Slovenskih goricah. “Prvi sklop se ukvarja z intervencijami okrog čudovitega Trojiškega jezera,” je dejala mentorica Mojca Gregorski s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani, in dodala: “Gre za manjše intervencije v lesu, za aktiviranje tega prostora. Drugi del pa so študijski projekti. Ta del se ukvarja z vprašanjem lokalne identitete in vprašanjem aktivacije vsakdanjega prostora, tako individualnih parcel kot javnih programov, s katerimi bi lahko oživili celotno občino Sveta Trojica.”
Projekti so plod dela študentov, ki so na terenu raziskovali okolje in možnosti za prostorske intervencije
Razstavljeni projekti so plod dela študentov Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani (UL FA), ki so nastali v okviru rednega predmeta pod mentorstvom izr. prof. Mojce Gregorski in asist. Matevža Zalarja ter mednarodne delavnice pod vodstvom gostujočega španskega arhitekta Carlesa Enricha. Projekti študijskih nalog in mednarodne delavnice, zasnovani v preteklih dveh študijskih letih, se ukvarjajo z vprašanji prostorskih intervencij, ki se prilagajajo obstoječim pogojem ter odgovarjajo na potrebe lokalnega prebivalstva.
Župan Svete Trojice v Slovenskih goricah David Klobasa je izpostavil, da Občina zdaj že nekaj let sodeluje z ljubljansko fakulteto za arhitekturo. “Mislim, da je več kot očitno, da so dobro razmislili o prostoru, in da dajejo dodatno širino v razmisleku in strategijah v razvoju naše občine,” je med drugim izpostavil.
Iskali so možnosti posegov v prostor
Predstavljene so možnosti posegov v prostor, kjer se z novimi programi ter predvsem v lokalni kontekst vpetimi projekti lahko uspešno aktivira novo (upo)rabo prostora. V procesu iskanja rešitev ima pomembno vlogo prepoznavanje kakovosti obstoječega konteksta, kjer s premišljenimi in arhitekturno senzibilnimi intervencijami okrepimo in izpostavimo identiteto prostora in kraja. Ta odraža kompleksno prepletanje estetskih, kulturnih, tehnoloških in okoljskih dejavnikov. Ustvarja občutek kraja in pripadnosti, vzpostavlja kontinuiteto historičnega ob hkratnem prilagajanju sodobnih potreb in usmeritev. Kontekst aktualne, spontano nastale lokalne uporabe prostora je tako temelj, nastavek ali celo pomemben sestavni člen novih posegov.
Različne ideje umeščanja v prostor
Župan pravi, da gre za bistveno širši projekt od prvega. Opredeljevali so marsikaj, celo območje starega motokrosa v Oseku, razne prostore, ki bi jih sicer lahko označili kot degradirane. A na koncu bi lahko rekli, da so preučevali, kakšna bi bila lahko Sveta Trojica leta 2030.
Med idejami tudi ideja razpršenega hotela
Med drugimi je študentka arhitekture Milica Kocka preučevala vprašanje razpršenega hotela. Kaj to pomeni in ali bi lahko bil v Sveti Trojici, kjer bi lahko bile razpršene enote razpršenega hotela?
Skozi projekte študentje namreč preizprašujejo, ali lahko arhitekturne intervencije dopolnjujejo in ne preglasijo. Prav tako, ali je mogoče z minimalnim posegom odgovoriti na kompleksnost prostorskih problematik in raznolikosti rabe. Kako zagotoviti uporabo prostora in hkrati ne preglasiti senzibilnosti naravnega okolja? Kako upoštevati prebivalce in njihov način življenja, zgodovino in tradicijo? Kako ohraniti ali ponovno vzpostaviti identiteto kraja?
(Po)vezani z vodo, 2022/23
Delavnico je organizirala Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani v sodelovanju z Občino Sveta Trojica v Slovenskih goricah. Vodila sta jo Mojca Gregorski in Matevž Zalar. Gostujoči mentor arhitekt je bil Carles Enrich iz Španije. Sodelovali so študenti Barbara Avbelj, Ishak Hadžibajrić, Ana Harl, Eva Hočevar, Andrija Kandić, Lucija Kokol, Žana Molnar, Domen Peklar, Ian Vidic, Nikolina Vulović in Hana Videmšek. Zunanja sodelavka je bila Hana Videmšek, svetovalec za lesene konstrukcije pa Iztok Šušteršič.
Arhitekturna identiteta, 2023/24
Mentorja v projektu “Arhitekturna identiteta” sta bila Gregorski in Zalar, pod organizacijo že omenjene fakultete. Gostujoči kritiki in predavatelji so bili Blaž Babnik Romaniuk, Aleksander Saša Ostan in Matevž Granda. V projektu pa so sodelovali študenti iste fakultete Eva Jež, Emma Jug, Zala Kajzer, Eni Katarina Karbić, Zvjezdan Christophoros Kärcher, Mark Klančar, Katarina Klenovšek, Andraž Klipšteter, Milica Kocka, Nađa Spasić, Neža Lopert, Lara Bokan in Živa Potnik.