V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor so danes obeležili deset let delovanja Urgentnega centra, ki predstavlja enega ključnih stebrov nujne zdravstvene oskrbe v severovzhodni Sloveniji. Ob tej priložnosti so pripravili dogodek z naslovom Desetletje v središču oskrbe: Z znanjem in srcem rešujemo življenja.
Zahvala zaposlenim in razvoj v “malo bolnišnico”
Generalni direktor UKC Maribor prof. dr. Vojko Flis, dr. med., se je ob obletnici najprej zahvalil vsem zaposlenim v Urgentnem centru – zdravnikom, zdravstveni negi in ostalim ekipam, ki vsakodnevno skrbijo za bolnike. Poudaril je, da je Urgentni center v desetih letih delovanja prerasel v pravo “malo bolnišnico” in postal nepogrešljiv del zdravstvenega sistema.
Močna raziskovalna dejavnost in evropski projekti
Strokovna direktorica UKC Maribor prof. dr. Nataša Marčun Varda, dr. med., je poudarila pomen znanstveno-raziskovalnega dela, na katerem Urgentni center dosega vidne rezultate. Omenila je sodelovanje v evropskih in internih projektih, med katerimi izstopa projekt eCREAM, namenjen optimizaciji delovanja urgentnih centrov ter pripravi protokolov na evropski ravni.
Opozorila je tudi na eno ključnih težav – preobremenjenost Urgentnega centra zaradi dotoka bolnikov, ki pogosto ne potrebujejo nujne oskrbe. Raziskave namreč kažejo, da približno 60 odstotkov pacientov ne sodi v urgentni center, a tja prihajajo zaradi pomanjkanja dostopa do drugih oblik zdravstvene obravnave.
Pomemben izziv predstavlja tudi omejena možnost premeščanja pacientov iz urgentnega centra na bolnišnične oddelke. Kljub temu da ima UKC Maribor več kot tisoč razpoložljivih postelj, te ob največjih obremenitvah ne omogočajo zadostnega pretoka bolnikov. Po njenih besedah naj bi se stanje izboljšalo po vzpostavitvi negovalne bolnišnice in razširitvi onkoloških kapacitet. Ob tem je izpostavila, da jim je kljub sistemskim omejitvam uspelo ohraniti delovanje urgentnega centra po prvotni zasnovi, čeprav se je projekt na državni ravni izkazal za preambicioznega.
Načrti države: satelitski urgentni centri
Državni sekretar na Ministrstvu za zdravje RS Denis Kordež je povedal, da v Sloveniji deluje 12 urgentnih centrov, sistemske spremembe na področju nujne medicinske pomoči pa potekajo prepočasi. Ob tem je izpostavil vzpostavljanje 15 satelitskih urgentnih centrov, katerih namen je razbremenitev obstoječih urgentnih centrov ter zagotavljanje oskrbe bližje lokalnemu okolju.
Potrdil je tudi, da bo UKC Maribor prejel sredstva za projekt vozila urgentnega zdravnika ter za uporabo napredne medicinske opreme, zlasti pri obravnavi bolnikov s srčnim zastojem.
Med načrtovanimi ukrepi je izpostavil uvedbo finančnih spodbud za zdravnike, ki se odločajo za specializacijo iz urgentne medicine, ter ustanovitev enotnega državnega zavoda za nujno medicinsko pomoč. Ob tem je opozoril, da urgentni center ne deluje ločeno, temveč je njegova učinkovitost odvisna od usklajenega delovanja celotnega kliničnega centra in stalnega prilagajanja razmeram. Dodal je, da so skupaj s strokovno javnostjo pripravili protokol za ravnanje ob povečanem dotoku pacientov v urgentne centre. Dokument naj bi bil kmalu zaključen in bo služil kot podpora pri organizaciji dela v času povečanih obremenitev.
Glas pacientov: nujna je boljša organizacija sistema
Generalni sekretar Zveze organizacij pacientov Slovenije Gregor Cuzak je poudaril pomen sodelovanja pacientov z UKC Maribor. Izpostavil je, da se številni bolniki na urgenco zatekajo zaradi težkega dostopa do osebnega zdravnika ali diagnostičnih preiskav, kar pa dodatno obremenjuje urgentne službe in podaljšuje čakalne dobe za tiste, ki nujno pomoč res potrebujejo.
Strokovni napredek in kadrovski izzivi
Predsednik odbora za bolnišnično in specialistično dejavnost pri Zdravniški zbornici Slovenije Boštjan Kersnič je ocenil, da je področje urgentne medicine v zadnjem obdobju doživelo pomemben strokovni razvoj. Hkrati je kot enega ključnih problemov izpostavil pomanjkanje kadra in odhajanje zdravstvenih delavcev, kar se neposredno odraža v delovanju bolnišnic. Opozoril je, da izboljšav v urgentnih službah ni mogoče doseči brez ureditve akutne bolnišnične oskrbe ter zagotovljenih razpoložljivih postelj, četudi te za sistem predstavljajo dodatne stroške.
Desetletje rasti in razvoja
Predstojnik Urgentnega centra UKC Maribor doc. dr. Gregor Prosen, dr. med., je spomnil, da je bil Urgentni center odprt 18. novembra 2015. Ob obletnici se je zahvalil vsem, ki so sodelovali pri vzpostavitvi in razvoju centra ter vsa leta prispevali s svojim znanjem, trudom in srčnostjo.
Izpostavil je, da urgentni center v zadnjem desetletju ni zgolj ohranil delovanja, temveč se je izrazito razvil ter kadrovsko okrepil. Število specialistov in zdravnikov v specializaciji se je v tem času občutno povečalo. Spomnil je, da so ob vzpostavitvi centra začeli z zgolj nekaj specializanti, danes pa v njem dela približno 20 specialistov, čeprav niso vsi zaposleni za polni delovni čas, ter 15 specializantov. Po njegovih besedah ima mariborski urgentni center več specialistov kot vsi preostali urgentni centri v državi skupaj. Kot dodatno prednost, zaradi katere izstopa med dvanajstimi urgentnimi centri v Sloveniji, je navedel enoten sistem sprejema pacientov, ki je skoraj povsem odpravil premeščanje bolnikov med posameznimi funkcionalnimi enotami.
Desetletnica Urgentnega centra UKC Maribor je tako priložnost za pogled nazaj, obenem pa tudi za razmislek o izzivih in priložnostih, ki čakajo urgentno medicino v prihodnjih letih.
Kmalu več v oddaji Občinski informator na BK TV.
Loading ...
