V Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor je ob 20. obletnici delovanja Ambulante Karitas za osebe brez zdravstvenega zavarovanja s posvetovalnico potekal strokovni posvet, ki ga je pripravila Nadškofijska karitas Maribor. Izpostavili so izzive pri oskrbi nezavarovanih bolnikov in opozorili na izjemno humanitarno vlogo ambulante, ki že dve desetletji omogoča dostojanstveno zdravljenje ljudem na robu družbe.
Dogodek je združil zdravnike prostovoljce, predstavnike javnih ustanov, občine, ministrstva in širše skupnosti.
Poslanstvo, ki traja že od leta 2005
Ambulanta Karitas je bila ustanovljena pred dvajsetimi leti kot odgovor na stiske ljudi brez zdravstvenega zavarovanja. Njeno poslanstvo je jasno: zagotavljati dostopno in brezplačno osnovno zdravstveno oskrbo, nuditi socialno podporo in svetovanje, omogočati vključevanje v javni zdravstveni sistem ter ohranjati človekovo dostojanstvo in sočutje.
Zdravniki, ki darujejo svoj čas in znanje
Ambulanta nudi osnovne zdravstvene preglede, zobozdravstvene storitve, izdajo zdravil in osnovne laboratorijske preiskave, socialno svetovanje ter pomoč pri urejanju statusnih vprašanj. Na voljo so tudi higienske storitve, kot sta tuširanje in čista oblačila. V njenem okviru deluje 47 zdravnikov prostovoljcev in 2 zobozdravnika, ob podpori farmacevtov, socialnih delavcev in redno zaposlene medicinske sestre. Prostovoljstvo zdravnikov in drugih strokovnjakov ostaja osrednji temelj delovanja.
Dostop do zdravja je temeljna človekova pravica
Vodja ambulante Vojko Kanič je poudaril: “Dvajset let dela Ambulante Karitas je zgodba o neštetih človeških obrazih, ki so našli pomoč, ko je sistem odpovedal. Dokazali smo, da je dostop do zdravja temeljna človekova pravica. Naša naloga ostaja: biti blizu tistim, ki bi sicer ostali sami.”
“Bolniki v Ambulanti za osebe brez zdravstvenega zavarovanja so drugačni, praviloma bolj bolni. Poleg klasičnih dejavnikov tveganja na njih vplivajo še neurejene socialne, premoženjske in materialne razmere. Niso prizadeti zgolj telesni organski sistemi, pač pa mnogokrat tudi psiha. Na prvem mestu zato niso bolezni srca in ožilja, kot pri splošni populaciji, ampak nevropsihiatrične težave, respiratorna obolenja ter še številne druge bolezni. Več je alkoholizma, kajenja, uporabe psihoaktivnih snovi, tuberkuloze in drugih prenosljivih bolezni. Zaradi tega je zelo pomemben multidisciplinarni – tudi socialen – pristop, predvsem pa tak, ki bolnikom ne poslabša že tako slabe samopodobe,” je še dodal Kanič.
“V Ambulanti Karitas zdravimo okoli 1000 ljudi iz 39 držav, ne glede na raso, spol, nacionalnost, vero ali politično prepričanje. Presenetljivo je več kot 50 % slovenskih državljanov, 38 % jih prihaja iz držav bivše Jugoslavije, ostali pa iz Evropske unije (9 %) in drugih držav, ” je še dodal Kanič.
Vsak bolnik nosi svojo zgodbo
Dolgoletni prostovoljec Dejan Kupnik je dodal: “Vsak bolnik, ki pride k nam, nosi svojo zgodbo, pogosto zgodbo izgube in stiske. Prostovoljstvo v Ambulanti Karitas je potrditev Hipokratove zaprisege: zdraviti človeka, ne njegovega statusa.”
“Delo v Ambulanti Karitas pa odpira še več pomembnih vprašanj. Sprva je bilo delo zdravstvenih delavcev v njej mišljeno kot prostovoljstvo, kot pomoč marginalnim skupinam, kot so brezdomci in Romi. Danes je pač več ljudi, ki si zaradi neurejenega statusa, izgube službe in zdravstvenega zavarovanja, ali pa zaradi osebnih stisk, ne morejo privoščiti zdravljenja. To postavlja pred nas vprašanja: ali je za oskrbo teh ljudi odgovoren državni zdravstveni sistem ali prostovoljci? In kako dolgo lahko prostovoljstvo selimo tja, kjer bi moral delovati sistem?
Pro bono delo v ambulanti ni le pomoč bolnikom brez zavarovanja, je tudi opomin strokovni javnosti in odločevalcem, da morajo v svojo prakso vrniti sočutje, altruizem in resno razmisliti o lastni odgovornosti do teh ljudi.
Težko je soditi, kakšna bo prihodnost. Naši cilji morajo biti, da ambulante čez 25 let ne bi bilo več potrebno, ker bi sistem deloval za vse. A ob trenutnih razmerah, ko javni sistem šepa in pri oskrbi zavarovanih, je težko pričakovati, da bo zmogel vključiti še karitativne zdravstvene deležnike.
In nazadnje – če kot družba znamo poskrbeti za begunce in priseljence, ali imamo v srcih in glavi dovolj poguma, da enako storimo tudi za najbolj ranljive med lastnimi državljani?” je še dodal Kupnik.
Izdaja knjige ob 20 letnici Ambulante Karitas
Soavtor knjige ob obletnici Bojan Krebs je izpostavil, da ambulanta ni le zdravstvena ustanova, ampak dokaz, “da družba živi, kadar zna poskrbeti za najbolj ranljive“.
Prostor solidarnosti in sočutja
Ambulanta Karitas ni le prostor zdravstvene oskrbe, ampak simbol solidarnosti in človečnosti. Predsednik Nadškofijske karitas Maribor Branko Maček je v zaključnem nagovoru povzel ključne izzive prihodnosti. Ohranjanje in krepitev prostovoljstva, večje sodelovanje humanitarnih organizacij z javnim zdravstvom ter stabilno financiranje, ki zagotavlja trajnostno delovanje.
Pogled v prihodnost
Ambulanta Karitas si prizadeva ostati prostor spoštovanja, bližine in sočutja. Prava rešitev pa je družba, ki zagotavlja osnovno zdravstveno oskrbo vsem. Naš cilj je, da bodo čez desetletja takšne ambulante odvečne, saj bo vsak imel enostaven dostop do zdravnika.
