Pokači iz Župečje vasi so danes vneto hodili od vasi do vasi v svojih krajih ter v veliki skupini, ki šteje tako starejše kot tudi otroke, pokazali star etnografski običaj.
V svoje vrste z veseljem sprejmejo mladi rod
Ker jim zelo veliko pomeni, da se društvo mladi in da se ohranja tradicijo pokačev, imajo v svojih vrstah veliko mladih. Starejši jih z veseljem učijo pokanja, mladi pa to počnejo z navdušenjem. V društvu je 50 do 60 članov, glavnina ekipe pa šteje od 30 do 35 aktivnih članov. Mladih pa je okrog 20. “Poudarek dajemo prav mladim, in smo ponosni na njih,” pravi predsednik Etnografskega kulturnega društva Pokači Župečja vas Marko Žerak. Kar se tiče podmladka, jih res ni strah, da bi mladih zmanjkalo. Mladi, najstniki in otroci prihajajo v društvo in ostajajo. Največkrat gre namreč za družinsko tradicijo, ki se prenaša iz roda v rod. Tako je tudi pri družini Tonija Drevenška, ki je sam aktiven že več kot 25 let. “Tako kot so mene moji starši učili pokati, tako jaz učim naprej svoje otroke,” je dejal Drevenšek, ki je doma prav v Župečji vasi, kjer smo danes ujeli pokače. “Posebno veselje je pokati doma, v svoji vasi, kjer si domačin in kjer si toplo sprejet,” je še dodal.
Zaupali so nam še, da ne hodijo samo po bližnjih povorkah v času pustovanja, ampak da so se predstavili tudi v tujini.
Opremljeni so s prav posebnimi biči
Takoj po svečnici, torej po 2. februarju, se zberejo fantje po vasi in začnejo pokati z biči. Bič je spleten iz vrvi, običajno gre za konopljino vrv in palico. “Po starih običajih naj bi bila leskova, danes se uporablja trn. Na koncu pa je ličje,” je razložil Žerak. Tudi otroci so z veseljem pokazali svoje biče in tudi znanje pokanja, tako da res verjamemo, da bodo pokači iz Župečje vasi še dolgo ohranjali običaje.
Pokači se razvrstijo tako, da imajo dovolj prostora za vihtenje biča in dolge vrvi
Tokrat so jih na njihovem pohodu po vaseh spremljali tudi koranti iz EKD Veseli korant, ki so prav razigrano skakali okrog njih ali pa šli v sredino dogajanja. Tako pokači kot koranti so se večkrat postavili na polje ali ob cesti, kjer so imeli dovolj prostora in razdalje drug od drugega. Za pokanje namreč potrebujejo prostor, saj vihtijo biče, tako da nato z dolgo vrvjo ustvarijo glasen pok.
Pred 30 leti, na začetku, jih je bilo manj kot deset
Marko Žerak je še poudaril, da so društvo ustanovili 1995, tako da imajo zdaj že prvih uspešnih 30 let delovanja. “Takrat nas je šlo šest do sedem članov na Ptuj in v Cirkovce na povorki. Takrat sta nas peljala dva ustanovna člana, ki sta letos postala častna člana društva. To sta Anton Leskovar in Franc Jurič. Obema se zahvaljujem za vse,” se je spomnil na začetek delovanja Žerak.
Kmalu več v oddaji Občinski informator na BK TV.
Loading ...
