Na Štuku so lahko sinoči študenti in drugi videli dokumentarni film Več kot dom, v katerem so različne generacije stanovalcev ter sedanji in nekdanji zaposleni predstavili, kakšno je bilo in je bivanje v Študentskih domovih Univerze v Mariboru.
Ko spomini privrejo na dan
Pravzaprav je bilo prikazano še veliko več. Ne samo besedni in slikovni spomini na davno in bližnjo preteklost, na sobe, apartmaje, kopalnice, hodnike, prostore, kjer so se dogajale zabave in drugo. Še tisti, ki niso bivali v študentskem domu in so zgolj kdaj koga tam obiskali ali pa spremljali svoje študentske kolege, so se lahko ob ogledu filma spomnili na dogajanje pred 60, 50, 40, 30 ali manj leti.

Bivanje, spanje, druženje, zabave, ustvarjanje
V filmu pa so pričevalci preteklega bivanja v študentskih domovih odkrili tudi anekdote, kako je bilo, tudi kaj takega, kar je veljalo za nezaslišano ali preslišano. Poleg spominov na bivanje pa so se spomnili tudi na Štuk in še katero drugo lokacijo, kjer so se družili. Pa ne samo to. Tudi na ustvarjanje vseh treh medijev, med drugim na radio MARŠ, ki so nastali prav v Študentskih domovih Univerze v Mariboru. Pa seveda neskončen seznam koncertov, prireditev, nastopajočih po domovih, na Štuku. Nekateri od teh so v “študentu” tudi stanovali.

Stanovalci predstavili svoje življenje
Scenarista Rudi Uran in Lidija Divjak Mirnik sta se pri ustvarjanju filma in postavljanju vprašanj nekdanjim in sedanjim stanovalcem študentskih domov Univerze v Mariboru skoncentrirala na pet vprašanj. Vsak od njih je namreč dobil vprašanja, odgovarjali pa so seveda različno. S svojimi spomini na bivanje v študentskih domovih se še zdaleč niso spominjali zgolj tega, kakšne so bile njihove sobe, apartmaji, skupne ali individualne kopalnice, ampak velikokrat na to, kakšno je bilo življenje v študentskem domu. Kaj so počeli, s kom so počeli, so hodili na zabave ali jih celo organizirali ali pa se učili dolgo v noč.

Drugačne možnosti prehrane nekoč in danes
Nekoč tudi niso imel študentskih bonov, ampak so morali sami poskrbeti za svojo prehrano, marsikdo si je kuhal sam v skupnih prostorih. Zdaj si lahko nekateri kuhajo sami v apartmajih, kakršnih nekoč ni bilo.
Razlike med generacijami se kažejo tudi v njihovem razmišljanju
Pri odgovorih pa se ne kaže samo razlika v pretekli in sedanji opremljenosti sob, apartmajev, posebnih sob za interesne dejavnosti, ampak tudi razlika med generacijami stanovalcev. Kar pa je pravzaprav jasno, da se bo pokazala. Konec koncev doba 60 let zajema različne generacije, ki so živele v različnih časih. Tudi zaradi tega se splača videti film. In kdo ve, kako bodo sedanje generacije gledale v prihodnosti, recimo čez 10, 20 ali 30 let, na svoje bivanje v študentskem domu. Z nostalgijo, prijetnimi spomini, naklonjenostjo? Na čas, ko so se postopno osamosvajali, skupaj z drugimi postopno opolnomočili za dobo odraslosti? Na čas, ki so ga znali – tudi v študentskem domu – skupaj z drugimi izkoristiti za vse, kar jim življenje ponuja?

Po ogledu še pogovor z ustvarjalcema filma
Po ogledu filma sta Lidija Divjak Mirnik, nekdanja stanovalka študentskega doma in sedanja zaposlena v Študentskih domovih Univerze v Mariboru, ter Rudi Uran, ki ni bil zdaj zgolj koscenarist dokumentarnega filma Več kot dom, ostala na Štuku in se skupaj z navzočimi pogovarjala. O razlikah med generacijami stanovalcev, o razlogih, zakaj bivajo v študentskem domu, o tem, kako se imajo itd.
Izbira ali prednost bivanja v študentskih domovih za sedanje stanovalce?
Ja, ob koncu ogleda filma, se je rodilo tudi to vprašanje. Kako gledajo na svoje bivanje v študentskih domovih ti, ki so si dokumentarni film ogledali? So se skupaj s starši odločali, ali bodo stanovali v študentskem domu ali kje drugje? Pri nekaterih je bila odločitev jasna takoj, “gremo v študentski dom”. Celo naselje in dom so si izbirali. In v domovih so se stkale prijateljske vezi. Drugi so šli že skupaj s sošolci iz srednje šole na univerzo in v študentski dom. Kot skupina. V kaki družini so starši dali svojim otrokom prosto izbiro. Ali kam privatno v najem ali pa v študentski dom. Ena od prisotnih je povedala, da so doma celo dvomili, ali bo bivanje v “študentu” primerno zanjo, saj je bolj sramežljiva. A šla je. In postopoma postala manj sramežljiva, se odprla, videla prednosti bivanja. Zdaj si ne predstavlja, da bi šla v stanovanje. Na predstavitvi filma sta bila tudi Makedonca, ki bivata v študentskem domu. Sprva si nista predstavljala, kako bo, saj sta videla, kakšni so domovi v Makedoniji. In zdaj sta zadovoljna.
Aha, pa še zanimivost – na Štuku je bilo zdaj toliko kokic, da bi jih lahko postregli stotim obiskovalcem ali pa iz njih zgradili velikanski stolp.