Minilo je prvo leto, od kar so v Jarenini odprli Muzej “Alfi Nipič”. Pevec Alfi Nipič, ki je dosegel izjemno slavo tako v Sloveniji, Evropi kot tudi drugod, je ob tej priložnosti pripravil koncert in slavje s prijatelji. Alfi pa nam je je povedal tudi več o svoji glasbeni poti.
“Hitro vse mine, hitro čas gre …”
“Hitro vse mine, hitro čas gre,” je dejal Alfi Nipič, ko smo ga spomnili, da v vsej Evropi ni tako odličnega muzeja, kot ga imajo v Jarenini. V muzeju je namreč več kot prikazana glasbena pot velikana slovenske narodno-zabavne glasbe. Ne samo njegovi osebni predmeti, ampak tudi plošče, nagrade, fotografije in še mnogo drugega, kar orisuje njegovo uspešno pot.
Presenečen nad velikim obiskom ljudi v muzeju
“V tem momentu, ko spremeniš način življenja, ko se podaš v malo kasnejša leta, ti je tudi dan krajši. Ker se pozneje vstajaš, pozneje ležeš. Skratka, dnevi hitreje minevajo. In lahko rečem, to leto delovanja muzeja je minilo. In slišal sem, da je bilo tu čez 5.000 ljudi. In moram reči, da sem izjemno presenečen, da je bil tak odziv,” je razmišljal na začetku in izpostavil: “Pa se sploh še nismo lotili in dali kak poziv v sosednjo Avstrijo. Ker oni imajo še vedno spoštljiv odnos do tiste glasbe, ki smo jo mi posneli do 1990. leta, ko smo se z Avseniki razšli.”
Najprej prepeval drugačno zvrst glasbe
“To je še vedno obarvano bolj z narodno-zabavno glasbo, čeprav sem jaz začel zabavno prepevati in pel prvih 12 let. Potem, po 12 letih, ko sem prišel iz Zagreba, sem prepeval s skupino Klan. Dve leti. Posnel sem tudi štiri plošče. Bil sem na treh pop festivalih v Evropi. In takrat sem nekako – tam je tudi en napis “Roker v narodni noši”. Skratka – prišel sem čisto iz druge zvrsti glasbe v narodno-zabavno,” je spomnil na svoje začetke in nastope.
Z Avseniki posnel 42 plošč
“Z Avseniki sem na 42 ploščah, ki so tudi tukaj razstavljene. Takrat smo snemali največ v Berlinu, kjer je imel Telefunken glavno snemalno ekipo. Prejel sem 18 zlatih plošč, ki so tudi tukaj razstavljene. Lahko rečem, da me vežejo lepi spomini na narodno-zabavno glasbo. Seveda tudi na tisto obdobje Avsenikov, ko smo mi še igrali okrog po Sloveniji, po Evropi. Bil sem prvič z njimi v Ameriki. Res lahko rečem, da me vežejo lepi spomini,” je dejal Alfi, ki se spomni na marsikaj, kar se mu je zgodilo, kar je doživel in kar je dosegel. In pripomnil, da je bil z ansamblom bratov Avsenikov, z ekipo, ki je žal več ni.
Prepevanje in druženje v muzeju
Po prvem letu delovanja pa je povabil v muzej nekaj prijateljev, “takih, s katerimi se zdaj srečujemo,” je dejal. V dvorani so najprej zapeli, na odru namreč ni bil samo Alfi, ampak tudi drugi. Potem so si skupaj ogledali muzejski del zgradbe, nato pa še poveselili na prostem.
Za večje spoštovanje narodno-zabavne glasbe
Mimogrede se je spomnil, da je pred kratkim na dan državnosti pel v Sarajevu. Tam je bil na povabilo veleposlanika: “Z zanimanjem so prisluhnili našim narodno-zabavnim zvokom. Tako da lahko rečem, oni imajo bolj spoštljiv odnos do njihove narodne glasbe, kot pa ga imamo mi. Čeprav je trenutno veliko dobrih, poudarjam, dobrih ansamblov – tako da je težko reči, kateri so prvi trije. Da bi jih le bilo še več! Tako kot po drugih deželah. Po republikah ali pa po drugih evropskih deželah, kjer je narodno-zabavna glasba tudi zelo v središču trenutne pozornosti ljudi, ki tja prihajajo, in ljudi, ki tam živijo.”
Loading ...
