V tokratni oddaji Kulturni izziv je voditeljica Uršula Godec gostila Moniko Klinc, direktorico Javnega zavoda Belana Cirkulane. Govorili sta o gradu Borl, ki je nekoč bil poln kulturnih in zabavnih dogodkov. Nekaj let se javni zavod in Društvo za oživitev gradu Borl trudijo za obnovo gradu in oživitev dogajanja. Zdaj pa stojijo pred novimi izzivi.
Kulturni spomenik državnega pomena
Monika Klinc, direktorica javnega zavoda Belana Cirkulane, je voditeljici oddaje Kulturni izziv že na začetku poudarila, da je »grad Borl mogočen, mogočna pa je tudi njegova zgodba, namreč sega v Haloze, pravimo mu tudi vstopna točka v Haloze«. Leta 1999 so ga razglasili za kulturni spomenik državnega pomena. Kaj to pravzaprav pomeni? »V bistu gre za izjemno vrednost, namreč pravimo mu tudi, da je biser srednjeveške evropske zgodovine, zelo pomemben, skratka njegova zgodovina se začne pisati 1255,« pravi Monika Klinc. Grad je bil zelo pomembno obrambno središče, namreč reka Drava je bila mejna reka v tistem obdobju – med salzburško nadškofijo in oglejskim patriarhatom. Grad Borl so zgradili na pečini. »Zdaj, v bistvu je seveda kulturni spomenik državnega pomena, z njim upravlja Ministrstvo za kulturo, je pa drugače v lasti Republike Slovenije, kar pomeni, da je od vseh nas. To je naša dediščina, ki jo moramo spoznati, negovati in z njo živeti.«
Plemiške družine skrbele za razvoj kulture in drugega
V gradu je živela plemiška družina, ki je dala zgraditi kapelo, ki je danes še edini ohranjen prostor, kjer lahko vidimo štukature, poslikave, podobo s tistega obdobja, in seveda danes izjemno lep prostor tudi za poročne obrede. Ta družina je veliko naredila tudi za okolico, v njenem obdobju so se dobro razvijali kultura, šolstvo in vse ostalo, pojasnjuje Klinc in pravi, da se je tu in v okolici razvijalo vinogradništvo, razvijalo pa se je tudi sadjarstvo. V gradu so imeli viteške dvorane, ki so bile polne gostij, kulturnih prireditev … Na gradu Borl je živela tudi zadnja borlska grofica Ada, ki je imela celo svoje gledališče, »namreč izjemno je ljubila režijo, igro, in je tako s svojimi otroki tudi večkrat zaigrala igre, ki jih je sama spisala, tudi sama se je poskušala v vlogi enega izmed likov, in tako je v bistvu kultura vedno živela«, se je spomnila direktorica zavoda Belana.
Celo opera na gradu
Za grofico je bila tu še delniška družba Borin, ki je prav tako skrbela za ohranjanje kulture. Celo opero so imeli na gradu Borl. Kasneje pride zlato obdobje, ko se je res veliko dogajalo med letoma 1952 in 1979. Celo bazen so imeli in letovišče. Nastal je turistično-gostinski center. In nato je žal skorajda vse zamrlo.
A Monika Klinc je odločna: »Vemo, da je kultura tukaj živela in tako želimo tudi mi nadaljevati.«
Izjemno pomembno društvo
Za oživitev dogodkov in obnovo gradu se je trudilo in se še trudi Društvo za oživitev gradu Borl. »Skratka prav lansko leto ob koncu leta je tudi 20. obletnico delovanja beležilo društvo za oživitev gradu Borl, torej gre za izjemne posameznike, ki so ves ta čas opominjali, kako pomemben je grad Borl da je potrebno ponovno najti vsebino in z njim delati,« pravi Monika Klinc. Društvo je tudi izdalo dve knjigi o gradu Borl, zgodovina je zdaj spisana.
Občina Cirkulane se je, čeprav ni lastnica gradu, prizadevala za obnovo – ena tretjina gradu je zdaj obnovljena, dve tretjini pa še čakata na to.
Ustanovili so delovno skupino za pripravo načrta upravljanja z gradom
Ustanovili so posebno delovno skupino, ki je pred velikim izzivom. Javni zavod je skupaj z Občino Cirkulane prejel v upravljanje obnovljeni del gradu. »Ta obnovljen del gradu pa nima še izdelanega načrta upravljanja, oziroma strategije, plus tega pa seveda, kot sem že tudi omenila, dve tretjini še nista obnovljeni. In tema dvema tretjinama je potrebno dati tudi vsebino, zato smo se odločili, da pristopimo k pripravi tega načrta upravljanja gradu Borl za obdobje,« pravi Klinc in razlaga, da imajo delovno skupino iz več strokovnjakov na različnih področjih. Zraven društva za oživitev gradu Borl, občine, ministrstva za kulturo sta tudi zavod za varstvo kulturne dediščine in zavod za varstvo narave.
Povabili tudi širšo javnost, vsak lahko prispeva idejo
K izdelavi načrta pa vabijo tudi posameznike, društva, širšo javnost … »Pogovorili se bomo z zavodi, recimo tudi s šolo, s podjetniki in različnimi drugimi skupinami, imamo pa tudi že objavljeno posebno QR kodo, preko katere lahko posamezniki tudi izpolnijo prvi osnovni vprašalnik, torej kako vidijo posamezniki prihodnost gradu Borl, kaj bi namenili prostorom, ki so še danes neobnovljeni, govorimo o teh dveh tretjinah, kaj bi se lahko v teh prostorih dogajalo, namreč peščica ljudi ne bo prišla do zaključka, zagotovo pa bomo s širšo javnostjo to dosegli,« poudarja Monika Klinc
V nadaljevanju pogovora je direktorica Javnega zavoda Belana Cirkulana Monika Klinc poudarila, kaj pričakujejo in da je bila kultura na gradu Borl vseskozi prisotna in da je imela velik povezovalni pomen. Pa še napovedala je dogodke, vse od februarja naprej. In potrdila, da se bodo potrudili ohranjati in ustvarjati tradicionalne dogodke in prireditve. Na koncu pa povabila gledalce v Haloze in na grad Borl.
Loading ...
