V tokratni oddaji Kulturni izziv je bila gostja Mojca Frim iz improvizacijske gledališke skupine Banda Ferdamana. Z voditeljico oddaje Uršulo Godec sta razkrivali izzive improvizacijskega gledališča, impro lige, improvizacije, za katero obstajajo pravila, hkrati pa tudi narek gledalcev.
Brez vnaprej napisanega scenarija, a z veliko pripravami
Improvizacijsko gledališče je gledališče, ki ni nima naprej napisanega scenarija. »Tudi kostumov ne nosimo načeloma pa tudi ozadje, scene nimamo,« pravi Mojca Frim in dodaja: »Vse nastane spontano na odru.« Kljub temu pa se igralci in igralke improvizacijskega gledališče zelo pripravljajo na svoje nastope. »Imamo redne vaje, da si sproščen, da lahko nastopiš, da si lahko kos vsaki situaciji, potrebuješ veliko vaje.« Tako vadijo. Imajo tehnične vaje, odrsko orientacijo, …
Mariborsko improvizacijsko gledališče in vrhovna poveljnica impro vojske
Banda Ferdamana je nastala leta 1998. Gre za mariborsko improvizacijsko gledališče. Mojca Frim pravi, da jih je ogromno. Pred kratkim so imeli Bando od A do Z, ker se niso mogli več iti bitke generacij. Na Bandi od A do Z jih je po njenih besedah nastopalo 18. A da jih je še več. Sicer pa imajo pri bandi predsednika, to je Jernej Jerovšek. Sama pa je dobila, tako piše tudi na njihovi spletni strani, naziv vrhovna poveljnica impro vojske. Vsekakor pa je mentorica mlajšim, tako da ima dela veliko. Poučuje, mentorira, vodi stike z javnostmi, nastopa …
Kakšni so videti njihovi nastopi?
Najprej segrejejo občinstvo, da je to pripravljeno sodelovati. »Pri običajnem gledališču je tako, da ploskamo na začetku, če nam je všeč, pa na koncu, če nam ni všeč ali pa če nam je všeč,« pravi Frim in dodaja: »Tu pa želimo, da sodelujejo, da so aktivni, tudi nekatere zvlečemo na oder za kakšen prizor, tako da nam res pomagajo na odru.« Kak gledalec lahko določi, da so vsi na safariju. In potem so vsi na odru na safariju, določi se, da je nekdo kaktus, nekdo kaj drugega. Običajno gre za kratke prizore. Lahko se določi tudi, da so televizijska ekipa, vsak je nekaj. In potem dobijo nalogo, da morajo na primer poročati o določenem dogodku. Sproti si izmišljujejo besedilo.
Z improvizacijo do premagovanja treme
Banda Ferdamana ima tudi podmladek, hkrati pa je na tem območju tudi več raznih skupin, ki delujejo na področju improvizacijskega gledališča. Zanimanje za vključevanje v take skupine je kar nekaj. Tako do njih pridejo tako mladi, študenti, aktivna in starejša generacija. Razlogi za to, da želijo sodelovati, so različni. Mojca Frim pravi, da je v več letih mentoriranja opazila zlasti pri srednješolcih, da se radi vključijo, a da nekatere od začetka zelo muči trema. »Želijo si, da bi znali nastopiti pred nekom. Javno nastopanje, če se mene vpraša, se začne, ko moraš priti pred tablo pa te vsi gledajo. In moraš artikulirati neka svoja mišljenja v pravih stavkih, pa da ne uporabljaš mašil. Tako da je to dober korak, ali pa sproščen korak, da prideš do nekega profesionalnega javnega nastopanja.«
To je umetnost in je kultura, čeprav deluje bolj sproščeno
Improvizacijsko gledališče je umetnost, je kultura. Frim tako poudarja: »Nekateri mislijo, da mora biti kultura politično osredotočena, da ima neke norme, a se mi zdi, da je to malo bolj sproščeno, a nič kaj manj pomenljivo. Pridemo na oder. In to je lahko ogledalo občinstvu. Prikažemo, kakšni so, kakšne so trenutne situacije, morda pa samo, da želimo kaj izboljšati. Ponuditi kakšne druge opcije, na katere nismo pomislili v vsakodnevni situaciji.«
V pogovoru je razložila tudi, kaj pomeni improliga, kaj je mala šola improlige, šolska improliga in improliga za odrasle. Prav zadnja se je v zadnjih letih spremenila tako, da se ne prijavljajo več samo cele skupine, ampak posamezniki, ki lahko postanejo del ekip. In potem tekmujejo v igranju prizorov. Sodniki pa jih ocenjujejo.
Loading ...
