V tokratnih Pomladnih pogovorih na BK TV smo gostili evropskega poslanca Marjana Šarca, ki je z nami delil razmisleke o svoji razgibani poklicni poti – od otroških sanj o strojevodstvu, do igralskega poklica, nato vloge župana, ministra, predsednika vlade in danes evropskega poslanca. Govorili smo o spremembah, odgovornosti ter značilnostih slovenskega značaja in politike.
Potovanja kot del rutine
»Po naravi nisem ravno človek, ki bi užival v potovanjih – letališča, letala, vse to mi ni blizu. A zdaj sem se že navadil. Vsak ponedeljek letim v Bruselj, v četrtek nazaj. Enkrat mesečno je tudi zasedanje v Strasbourgu, tja raje grem z avtom,« je opisal svojo tedensko rutino evropskega poslanca. Pravi, da potovanja predstavljajo velik del funkcije, a sčasoma postanejo rutina.
Od sanj o železnici do političnega odra
Kot otrok ni sanjal o politiki. »Zanimale so me različne stvari – strojevodja, zgodovina, delo na vrtu, stari avtomobili… Razmišljam, da bi moral živeti tisoč let, da bi vse preizkusil. Politika ni bila med željami.« Celo igralski poklic ni bil del njegovih otroških predstav: »Po naravi sem bolj introvertiran, ne hrepenim po množici. Raje imam umirjeno okolje kot je današnji studio.«
A življenje je pripeljalo drugače. Postal je igralec, imitator, kasneje pa vstopil v politiko – najprej kot župan Kamnika, nato kot poslanec, minister in predsednik vlade.
Županovanje: neposredna odgovornost
Od vseh funkcij se mu je županska zdela ena najtežjih. »Županova odgovornost je zelo neposredna – vsak pločnik, vsak robnik, vsaka pritožba pride do tebe. Ko nekdo pade s kolesom, si ti kriv. Veliko sem se sekiral v tem obdobju,« je iskreno priznal.
Poudaril je razliko med izvršilnimi in neizvršilnimi funkcijami: »Pri neizvršilni funkciji, kot jo opravljam zdaj, se ne zgodi nič, če imaš telefon izklopljen. Pri funkcijah, kot so župan, minister ali predsednik vlade, pa moraš biti ves čas dosegljiv.«
Igralske izkušnje in politični nastopi
Ali mu igralska izkušnja pomaga pri političnih nastopih? »Seveda. Ko stopiš na oder, ni prostora za glavobol, slabo voljo ali težave – tam si, da odigraš svojo vlogo. Tudi v politiki moraš, četudi si utrujen, povedati svoje, stopiti v dvoboje, četudi ti ni. To ti da določeno veščino nastopanja, notranjo disciplino.«
Primerjava med igralskim in političnim poklicem? »Igralstvo je izjemno neizprosen poklic. Tudi če ti nekdo umre, greš na oder. Ljudje te ne bodo spraševali po počutju – pričakujejo predstavo. Podobno je tudi v politiki.«
O jamranju in slovenski samozavesti
O Slovencih pravi, da smo »veliki jamralčki«. Po obisku drugih držav se mu je le potrdilo: »V tujini ni nič bolje. V Avstriji in Nemčiji sem vedno naletel na gradbišča, zastoje. V Bruslju smeti odlagajo v vrečkah kar na ulico, ptice jih razkljujejo. Mestna vlada se ni sestavila že dolgo.«
Po njegovem mnenju Slovenci pogosto prehitro kritiziramo. »Radi beremo samo naslove, ne vsebine. In potem pride do nepotrebnih konfliktov – celo znotraj družin, zaradi različnih političnih preferenc. Politika je pač poklic, parlament pa poligon za retorične spopade.«
Dodaja, da bi se morali kot narod bolj ceniti. »Nikoli nismo napadli nikogar, nismo kradli tuje zemlje, nismo povzročali nestabilnosti. Mi moramo vedeti, kdo smo in kaj želimo – ne da se nenehno primerjamo in iščemo ideale drugje.«
Obdobje predsedovanja vladi
Ko se ozre na obdobje, ko je vodil vlado (2018–2020), pravi, da je bilo izjemno zahtevno. »Nismo imeli večine. Na volitvah nismo zmagali, bili smo drugi – daleč za SDS. Ker nihče ni želel sodelovati z Janšo, smo mi sestavljali vlado. Imeli smo 13 poslancev – praktično misija nemogoče.«
Vlada je zdržala leto in pol. »Ko je Levica odstopila od sporazuma, sem moral sklepati dogovore z Zmagom Jelinčičem, vendar nisem želel nadaljevati na tak način. Lahko bi kupoval glasove, a to ni moj način. Raje sem odstopil.«
Odpornost ni samo vojska in orožje
»Odpornost je tudi odpornost na naravne nesreče. Odpornost je tudi to, da ljudje znajo ravnati v nepredvidenih dogodkih. Nenazadnje – pride do kakšne naravne nesreče, pa če ljudje ne znajo odreagirati, je to problem. Tako da odpornost je zelo širok pojem, niso to samo odstotki za obrambo. Je še marsikaj drugega,« še pove Šarec.
Pomembno je, da vemo, kam gre denar
Zdaj, kar se tiče financiranja – vlada je sprejela odločitev, da bo do leta 2030 povečala izdatke za obrambo na tri odstotke BDP, kar osebno pozdravlja: »Je pa tukaj zelo pomembno, da vemo, kam bo ta denar šel. Ne smemo se slepiti, da je vsak top, vsak oklepnik, vsaka puška za dvojno rabo. Nekatere stvari so, nekatere pa niso. Tudi če rečemo, ja, oklepnik, no, recimo, da so z njim enkrat peljali otroke na Jezerskem, ko je bil žled – to je res, ampak to ne pomeni, da je zdaj kar vse za civilno uporabo. Treba je biti pošten. Vse ni. In to je treba tudi ljudem povedati.«
Vojne si ne želi nihče
»Hkrati pa – mi moramo ljudi usposobiti. Ne samo za vojsko, tudi za druge situacije. Marsikdo reče, zdaj nas pa silite v vojno, zdaj se oborožujemo in tako naprej – pa ni res. Vojne si ne želi nihče. Ampak tudi diplomacija je le toliko vredna, kolikor imaš moči za sabo. Če si neka država, ki nima nič, ki nima nobenih kapacitet – potem te nihče ne jemlje resno. Zato mora tudi Evropska unija imeti sile, ki bodo dale potencialnemu nasprotniku vedeti, da ne bo šlo kar tako, da nismo lahek plen. To je ta princip,« pove.
Menit tudi to, da več orožja ne pomeni več vojn: »To je isto kot bi rekel, več gasilskih vozil pomeni več požarov. Ni res. Nesreče se zgodijo, požari se zgodijo. In tudi če bi do vojne prišlo, zagotovo ne bi bila Slovenija tista, zaradi katere bi do nje prišlo. Slovenija je zadnja država, zaradi katere bi se sprožil kak konflikt.«
Pripravljenost je ključ – tudi za nepredvidene situacije
»Ampak to je tako kot na cesti – ti lahko paziš, ampak če tisti nasproti ne pazi, potem ti nič ne pomaga. Lahko se zgodi, da kdo vozi v napačno smer po avtocesti. In to lahko preprečimo samo z lastno pripravljenostjo,« še ponudi primerjavo.
Če se Evropa zdaj kar razoroži – to ne pomeni, da bo mir, meni: »Ravno nasprotno. Ker tisti, ki imajo diktatorske težnje, razumejo samo silo. Diplomacije ne razumejo. In tudi nočejo je. Če bi jo, vojne sploh ne bi bilo. Zato mora biti vsaka diplomacija podprta z realno silo. To ni zato, da bi mi koga napadali – daleč od tega. Ampak da se ve, da imamo tudi mi nekaj, s čimer se znamo postavit..«
Marjan Šarec je skozi pogovor pokazal obraz človeka, ki je svojo poklicno pot gradil z občutkom za odgovornost do svojih vlog in jasnim pogledom na realnost. Kljub številnim izzivom se ne pritožuje, temveč iz izkušenj črpa razmislek: o sebi, družbi in narodu.
Celoten pogovor pa na ogled spodaj.
Loading ...