V občini Hoče-Slivnica se znova soočajo z nedopustnim ravnanjem posameznikov, ki zavržejo podarjeno humanitarno pomoč. Župan Marko Soršak je ostro obsodil ponavljajoče se primere odlaganja hrane in druge pomoči v naravo ter opozoril na nepošteno obremenjevanje občinskih služb.
“To se ne dogaja prvič. Že lani in predlani smo med odvrženimi odpadki našli cele pakete jogurtov in mleka – ne pokvarjeno ali neuporabno blago, temveč kakovostne izdelke, tudi domače proizvajalce,” je povedal Marko Soršak in dodal: “Ko smo preverili izvor, so organizacije, kot sta župnijska Karitas in Rdeči križ, potrdile, da je bila pomoč dana eni od družin v naši občini. A namesto da bi bila uporabljena, je končala med odpadki.”
Zadnji takšen incident se je zgodil pred nekaj dnevi, ko je lokalni kmet na svojem zemljišču našel deset vreč smeti. Ob odprtju vreč so v njih našli tudi izvršbe in šolsko pošto, ki jasno kažejo na identiteto družine, povezane z odpadki.
“Če so te stvari res izgubili, jih bomo vrnili. Drugače pa ne bomo več tolerirali, da naši delavci, ki prejemajo minimalno plačo in trdo delajo, čistijo za tistimi, ki pomoč prejemajo, a je ne cenijo,” je bil jasen župan. “To ni pošteno. Pomoč je namenjena tistim, ki jo resnično potrebujejo. Naši občani plačujejo za to storitev, medtem ko nekateri brez odgovornosti mečejo dragoceno hrano v naravo.”
Soršak je poudaril, da je občina v stiku z vsemi pristojnimi humanitarnimi organizacijami in da bo predlagal, da se takšnim družinam, ki pomoč zavržejo, ta tudi ukine. Občina je v zadnjih primerih že obvestila inšpekcijske službe in policijo ter vodi uradno evidenco o dogajanju.
“V preteklosti smo z isto družino že imeli težave. Pomagala je celo varuhinja romskih pravic, da se je dolg do občine poplačal po obrokih. Morda bi bilo zdaj prav, da ta varuhinja pomaga tudi pri odstranjevanju teh ‘izgubljenih’ stvari,” je dodal župan.
Nedopustna dejanja
Župan je svojo izjavo zaključil z opozorilom, da je stanje resno: “Zadeve so pred vreliščem. V Ribnici smo že videli napad na policistko, župana, srednješolce. Tudi pri nas napetosti rastejo. Potrebujemo varuha pravic kmetov, lastnikov gozdov in tudi varuha naših delavcev. Tisti, ki delajo, so pogosto preponosni, da bi zaprosili za pomoč, in še vedno ne morejo preživeti. In potem morajo oni čistiti za tistimi, ki pomoč dobijo – in jo zavržejo. Nedopustno.”
S podobno situacijo se soočajo tudi v sosednji občini Rače – Fram: “S tem odlaganjem odpadkov v naravo se pri nas pravzaprav ukvarjamo že deset let, iz tedna v teden, iz dneva dan, ampak dejansko tako več naprej ne gre, stroški ročnega prebiranja, prevzema odpadkov bremenijo občinski proračun in tukaj moramo nekaj ukreniti in strinjam se s kolegom sosednje občine, da v kolikor tisti, ki to povzročajo, ne bodo ustrezno sankcionirani oziroma v kolikor ne bo epiloga, bodo pač morali te pakete dobiti nazaj na svoja lastna dvorišča.”
Nina Majcenovič Mikl, vodja medobčinske inšpekcije znotraj skupne občinske uprave Maribor, pa nam pove: “Predvsem gre to za odpadke iz gospodinjstev, to so mešani komunalni odpadki, med njimi vse vrste frakcije, ki bi morale biti po zakonu ločene, v zadnjem obdobju smo imeli deset prekrškovnih postopkov odprtih zoper dotične osebe, lahko povem, da nedovoljeno odlaganje odpadkov, s katerim se soočamo na območju občine Hoče, izvirajo iz iste družine.”
To pomeni, da so na inšpekciji tudi preverjali, ali je dotična družina oziroma objekt v katerem prebivajo, vključen v odvoz odpadkov: “Kar so vključeni, vendar očitno, da teh storitev ne koristijo, tako da potem inšpekcija, ko dobi prijavo na terenu, opravi pregled, pregleda vsebino nedovoljeno odloženih odpadkov in potem po skladu z Zakonom o prekrških začne s postopkom zoper domnevne kršitelje.”
Kakšne so sploh možnosti inšpekcije?
Inšpektorica je še pojasnila, da lahko rečem, da velika večina primerov izhaja iz romskih družin: “Vsaj v vseh teh primerih, ki jih tukaj zdaj, bom rekla, kar masovno obravnavamo v teh občinah, kot sem omenila, izhajajo vedno in izključno samo iz družin romskega porekla.”
Hkrati pa se ljudje bojijo dejanja prijaviti.