Državni proračun je v prvih dveh mesecih letošnjega leta po predhodnih podatkih zabeležil približno 2,2 milijarde evrov prihodkov in dve milijardi odhodkov, proračunski presežek pa je znašal 179 milijonov evrov. Več sredstev smo namenili za socialne transferje in investicije, medtem ko so se izdatki za obresti in transferje brezposelnim znižali.
Odhodki so bili od primerljivega lanskega obdobja višji za 4,1 odstotka, prihodki pa za osem odstotkov.
Proračunski odhodki
Za transferje posameznikom in gospodinjstvom smo v prvih dveh mesecih izplačali 325 milijonov evrov, kar je 4,2 odstotka več kot lani. Več smo namenili za transferje za zagotavljanje socialne varnosti, med drugim zaradi izvajanja Zakona o osebni asistenci, izplačali pa smo tudi izredno denarno socialno pomoč po avgustovskih poplavah (izplačilo se nanaša na zahtevke, obdelane v januarju in februarju letos). Zaradi ohranjanja dinamike nižjega števila nezaposlenih se še naprej znižujejo transferji tej kategoriji posameznikov, znižali pa so se tudi družinski prejemki in starševska nadomestila, saj smo januarja lani izplačali draginjski dodatek za otroke, letos pa tega izplačila ni bilo.
V sklade socialnega zavarovanja je državni proračun prispeval 264 milijonov evrov, kar je 24,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Največji delež je odpadel na transfer v pokojninsko blagajno, ki je znašal 243 milijonov evrov oziroma 24,7 odstotka več kot v primerljivem lanskem obdobju. Ta rast je posledica uskladitve pokojnin.
Za investicije je državni proračun v obravnavanem obdobju namenil 148 milijonov evrov oziroma 48,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Vlagali smo v vojaško opremo, železniško infrastrukturo, program razvoja podeželja in raziskovalno opremo za znanstvenike.
Za subvencije smo odšteli 94 milijonov evrov, kar je 27,9 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Padec beležimo predvsem zaradi nižjih neposrednih plačil v kmetijstvu in dejstva, da ne krijemo več plač zaradi izolacij, povezanih s covidom-19. Skoraj ves znesek izplačanih subvencij sicer odpade na subvencije privatnim podjetjem in zasebnikom, med drugim pa vključuje nadomestilo dobaviteljem električne energije zaradi blaženja energetske draginje.
Za obresti smo zahvaljujoč uspešnemu upravljanju javnega dolga v prvih dveh mesecih odšteli 48 milijonov evrov, kar je 28,5 odstotka manj kot v primerljivem obdobju lani.
Proračunski prihodki
Davčni prihodki, ki predstavljajo 89 odstotkov vseh proračunskih prihodkov, so v prvih dveh mesecih dosegli 1,9 milijarde evrov oziroma 12,1 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju.
Največ davčnih prihodkov smo zbrali z davkom na dodano vrednost, in sicer 891 milijonov evrov oziroma 13,4 odstotka več kot v prvih dveh mesecih lani.
Prilivi iz dohodnine, ki jih poganja visoka zaposlenost in pritisk na rast plač, so narasli za 20,4 odstotka na 359 milijonov evrov. Celotni prilivi iz dohodnine sicer ne ostanejo državnemu proračunu, ampak en del prejmejo občine (gre za 54-odstotni delež realizirane dohodnine predpreteklega leta). V prvih dveh mesecih so občine tako prejele 261 milijonov evrov dohodnine, kar je 16,4 odstotka več kot v enakem obdobju lani.
S prihodki od trošarin smo zbrali 256 milijonov evrov oziroma tri odstotke več kot v enakem obdobju lani, kar je v večji meri posledica prilagajanja trošarin na energente in tobačne izdelke. Z davkom od dohodkov pravnih oseb pa smo zahvaljujoč ugodnemu poslovanju podjetij zbrali 208 milijonov evrov oziroma 8,6 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju.