Projekt Črpalne hidroelektrarne (ČHE) Kozjak, eden najpomembnejših energetskih projektov v Sloveniji, nastaja v prostoru, kjer se načrti za prihodnost srečujejo z naravo ter z življenjem in izkušnjami ljudi, ki tam živijo. Ker sega na območje občin Selnica ob Dravi, Maribor in Pesnica, projekt povezuje številne deležnike.
Nosilec projekta so Dravske elektrarne Maribor (DEM), članica skupine HSE in največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov v Sloveniji. Projekt razvijajo v sodelovanju z lokalnim okoljem, s poudarkom na strokovnosti, preglednosti in odprti izmenjavi informacij.
Pomemben del projekta predstavlja tudi 21 kilometrov dolg daljnovod, ki bo potekal od spodnjega – vtočno-iztočnega objekta do priključitve na mednarodno 400 kilovoltno povezavo Maribor–Kainachtal v Pesnici. Gre za ključen del energetske infrastrukture, ki bo omogočil vključitev ČHE Kozjak v slovenski elektroenergetski sistem ter prispeval k večji stabilnosti in zanesljivosti oskrbe z električno energijo.
Ker bo z novim daljnovodom povezanih veliko deležnikov in prebivalcev območja, se v Dravskih elektrarnah Maribor posebej posvečajo temu, da projekt poteka strokovno, odgovorno in v dialogu z lokalnim okoljem.
Strokovne študije kot temelj odločitev
Za pripravo okoljskega poročila in državnega prostorskega načrta (DPN) je bilo izvedenih 18 poglobljenih in neodvisnih strokovnih študij, ki so podale celovit vpogled v tehnične, prostorske, okoljske in družbene vidike umeščanja daljnovodne povezave v prostor.
Raziskave so podrobno obravnavale vplive daljnovoda na prostor, naravo, krajino ter zdravje in kakovost bivanja prebivalcev, hkrati pa preverjale različne tehnične rešitve – od klasične do možnosti delnega kabliranja. Študije so primerjale vplive obeh izvedb visokonapetostnih vodov in ocenile tudi njihove širše sistemske učinke na elektroenergetsko omrežje, s čimer so ustvarile strokovno podlago za nadaljnje odločitve o razvoju projekta.
Faza priprave državnega prostorskega načrta
Pri pripravi državnega prostorskega načrta za Črpalno hidroelektrarno Kozjak je bila javnost aktivno vključena že v začetnih fazah postopka. Javne razgrnitve in predstavitve so potekale v občinah Selnica ob Dravi, Pesnica in Maribor, kjer so bili prebivalcem predstavljeni vsi ključni vplivi, možne rešitve in tehnične prilagoditve projekta.
Po sprejetju DPN so postopke preverjale tudi evropske in nacionalne institucije.
Evropska komisija je po preučitvi pritožbe potrdila, da je bil postopek voden v skladu z evropsko zakonodajo, medtem ko je Ustavno sodišče Republike Slovenije zavrnilo pobudo za presojo ustavnosti DPN. S tem sta obe instituciji potrdili, da je bil postopek priprave prostorskega načrta izveden zakonito, pregledno in ob ustreznem sodelovanju javnosti.
Nov pristop: strokovne študije z vključevanjem lokalnih predstavnikov
V nadaljevanju priprave projekta se uvaja nov pristop sodelovanja z javnostjo, ki vključuje aktivno udeležbo lokalnih predstavnikov pri izvajanju strokovnih študij. Pri pripravi treh ključnih analiz o varnosti akumulacijskega jezera, možnostih delnega kabliranja daljnovoda in alternativnih transportnih poteh sodelujejo tudi predstavniki lokalnega okolja.
Domačini s svojim poznavanjem prostora prispevajo dragocene podatke in izkušnje, kar strokovnjakom omogoča bolj celovito razumevanje območja in natančnejše vrednotenje posameznih rešitev. Tak način dela spodbuja zaupanje, odprt dialog in skupno iskanje rešitev, projekt pa se razvija premišljeno, strokovno in v sožitju z okoljem.
Elektroinštitut Milan Vidmar preverja možnosti delnega kabliranja daljnovoda
V sodelovanju s predstavniki prebivalcev je investitor nemudoma sprejel odločitev o izvedbi dodatne študije možnosti delnega kabliranja daljnovodne trase. Čeprav ta študija ni del zakonsko obveznih postopkov, so v DEM prisluhnili pobudam lokalnega okolja in na javnem naročilu izbrali strokovno institucijo za izvedbo študije.
Elektroinštitut Milan Vidmar (EIMV) je v okviru priprave projekta začel izvajati dodatno obsežno študijo izvedljivosti delne podzemne izvedbe načrtovanega daljnovoda, ki bo povezoval elektrarno s prenosnim elektroenergetskim omrežjem. Namen študije je pripraviti strokovno utemeljene, tehnično izvedljive in družbeno sprejemljive rešitve, ki bodo temeljile na poglobljenem razumevanju tehničnih, prostorskih in okoljskih vidikov različnih izvedbenih možnosti.
V prvem sklopu bo EIMV opravil pregled obstoječe dokumentacije, vključno z državnim prostorskim načrtom (DPN), idejnim projektom in okoljskimi študijami, ter pripravil strokovna pojasnila o podzemni izvedbi visokonapetostnih kablovodov in njihovih vplivih na okolje. V nadaljevanju bodo sledili terenski ogledi in tehnične analize konkretnih odsekov, kjer bi delna pokablitev lahko prišla v poštev.
Predstavitev poteka študije in načina vključevanja deležnikov je bila predstavljena na srečanju deležnikov v organizaciji Državnega sveta Republike Slovenije v Selnici ob Dravi 26. septembra 2025, kjer so bili prisotni tudi predstavniki civilnih iniciativ, lokalnih skupnosti in strokovnih institucij. Cilj takšnega pristopa je odprt, pregleden in vključujoč proces, v katerem se strokovni argumenti dopolnjujejo z izkušnjami in pričakovanji lokalnega okolja.
Kot poudarjajo v EIMV, cilj procesa ni zgolj tehnična primerjava različnih rešitev, temveč skupno iskanje najboljše, dolgoročno vzdržne in družbeno sprejemljive rešitve, ki bo hkrati zagotovila zanesljivost elektroenergetskega sistema ter spoštovala prostorsko in okoljsko občutljivost območja.
O trasi daljnovoda v odprtem pogovoru s civilno iniciativo
V okviru aktivnosti za vključujoče načrtovanje projekta so se predstavniki ekipe ČHE Kozjak srečali s člani Civilne iniciative Kozjak – Dragučova. Skupaj so kot osrednjo temo izbrali daljnovodno povezavo, o kateri so razpravljali na srečanju 13. aprila 2025 na sedežu Dravskih elektrarn Maribor.
Predstavniki civilne iniciative so se seznanili z že pripravljenimi strokovnimi študijami o daljnovodu, ki so nastale v okviru priprave okoljskega poročila za DPN, pregledali vse obravnavane različice tras in tehničnih rešitev, ter prejeli pojasnila o razlogih, zaradi katerih je bila izbrana trasa vključena v državni prostorski načrt. Srečanje je potekalo v odprtem in konstruktivnem duhu, z namenom, da se strokovna pojasnila čim bolj približajo lokalnemu okolju in se razjasnijo odprta vprašanja o daljnovodu.
Bodo našli skupne rešitve?
Pot sodelovanja pri pripravi projekta ČHE Kozjak ni preprosta. Prinaša različna stališča, vprašanja in pričakovanja, a hkrati odpira prostor za dialog in skupno iskanje rešitev. Vključevanje lokalnih predstavnikov v pripravo strokovnih študij ter odprta razprava o ključnih vprašanjih potrjujeta, da se projekt razvija odgovorno, premišljeno, na temeljih strokovnih analiz in v tesnem sodelovanju z lokalnim okoljem.
