Družba Aerodrom Maribor je nastopila ostro proti Republiki Sloveniji. V izjavi za mediji, ki so jo z družbe poslali, so zapisali, da bodo s tožbo zahtevali odškodnino v sodnem postopku, obenem pa zahtevali vračilo zneska vseh najemnin, ki skupno znašajo dva milijona evrov.
Upravljanje letališča prevzeli z namenom povečati njegovo produktivnost
V sporočilu za mediji so z Družbe Aerodrom Maribor zapisali, da so k upravljanju Letališča Edvarda Rusjana Maribor pristopili pred tremi leti z namenom, da bi letališče razširili in povečali njegovo produktivnost ter da so svoje načrte razkrili Republiki Sloveniji že v fazi sklepanja najemne pogodbe 2. februarja 2017. “Aerodrom je poudaril, da je za uresničitev načrtov nujno potrebno aktivno sodelovanje oblasti, predvsem sprejetje državnega prostorskega načrta in občinskega prostorskega načrta, ki bosta načrtovane investicije omogočala ter opozoril, da brez takšnega aktivnega sodelovanja načrti niso realistični. V svojem poslovnem načrtu je Aerodrom Maribor d.o.o. opredelil terminski načrt, ki je zajemal tudi sprejetje prostorskih načrtov. Republika Slovenija je v fazi sklepanja najemne pogodbe aktivno pozivala Aerodrom, naj razjasni svoje načrte in trdila, da bodo izvedeni v soglasju z Vlado v določenih terminskih načrtih. Ker je bil Aerodrom edini prijavitelj, pojasnila niso služila odločitvi pri izbiri, pač pa prav dogovorom o investicijah in razvoju letališča,” so zapisali in dodali, da so najemno pogodbo sklenili v prepričanju, da bo država v določenih časovnih okvirih sprejela državni prostorski načrt.
Z veliki načrti za širitev letališča
V izjavi so še zapisali, da naj bi na novo sprejeti DPN omogočil razširitev letališke steze in izgradnjo podporne infrastrukture, kot so objekti za skladiščenje, poslovni center, hoteli ipd. Po njihovo naj bi to omogočilo razvoj novih letalskih povezav ter veliko število novih delovnih mest. “V skladu s poslovnim načrtom bi se potniški promet iz 20.000 potnikov v letu 2016 povečal na 2 milijona potnikov v letu 2028, povečal bi se tovorni promet ter uvedle nove aktivnosti, kot so simulacijsko-izobraževalni center, reciklaža letal ter prodajni in servisni center,” je še v izjavi za medije pa tudi, da bi vse to znatno povečalo produktivnost LERM, kar bi imelo znatne pozitivne učinke na razvoj regije in tudi države. Ostri pa so do države, za katero pišejo, da “država je tako že v fazi sklepanja pogodbe ustvarjala vtis, da bo aktivno sodelovala pri izvajanju investicij po načrtih Aerodroma, tako da bo zagotovila pogoje v njeni moči, vključno s sprejetjem DPN. Takšen vtis je nadalje ohranjala še dolgo po sklenitvi pogodbe in se še naprej sestajala in pogovarjala s predstavniki Aerodroma Maribor d.o.o. o sprejetju DPN, ter jim podajala informacije o rokih, do katerih bo DPN sprejet. V okviru teh sestankov je takratni državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo Jure Leben podal izrecno izjavo, da bo DPN za prvo fazo potrjen in sprejet do konca marca 2018, na sledečih sestankih pa sta se stranki pogajali o podaljšanju rokov za sprejem DPN.”
Plačevali najemnino, stroške upravljanja in vzdrževanja letališča
V nadaljevanju so v družbi Aerodrom še zapisali, da naj bi ves ta čas Aerodrom državi plačeval najemnino za letališko infrastrukturo ter plačeval vse potrebne stroške upravljanja in vzdrževanja letališča. Menijo, da je s tem svoj prispevek k razvoju letališča tako izvedel, “vendar pa po skoraj dveh letih država ni več kazala interesa za sodelovanje, zato je pogodbo z njo odpovedal, da bi se izognil nadaljnjemu nastajanju nepotrebnih stroškov”.
S tožbo bodo zahtevali odškodnino v vrednosti dobrih dveh milijonov evrov
Menijo tudi, da naj bi z odlašanjem sprejetja državnega prostorskega načrta bila povzročena velika škoda ne samo družbi Aerodrom Maribor, temveč tudi širši mariborski regiji in navsezadnje celotni Sloveniji, ob tem pa sporočajo: “Aerodrom Maribor d.o.o. bo s tožbo zahteval odškodnino v sodnem postopku ter zahteval vračilo zneska vseh najemnin, ki jih je plačal v času trajanja najemne pogodbe (kar skupno znaša 2.138.077,77 EUR), stroškov ter izgubljenega dobička.”
Zahteva po izbrisu služnosti iz zemljiške knjige
Nadalje še pišejo, da naj tudi po odpovedi najemnega razmerja Republika Slovenija s svojimi kršitvami ni prenehala: “V zemljiški knjigi je dosegla vpis služnosti na Aerodromovih nepremičninah na podlagi pogodbe, ki nikoli ni stopila v veljavo. Republika Slovenija kljub neveljavnosti pogodbe zadevne nepremičnine neodplačno uporablja brez pravne podlage in kljub nasprotovanju lastnika. Kljub pozivom na mirno rešitev spora h konstruktivnemu reševanju problematike ni pristopila, zato Aerodrom Maribor d.o.o. v sodnem postopku zahteva izbris služnosti iz zemljiške knjige, zahteval pa bo tudi nadomestilo za uporabo svojih nepremičnin.” Ob tem pa še zatrjujejo, da Republika Slovenija naj ne bi bila pripravljena na sporazumno rešitev spora, da naj bi Aerodromu Maribor posredovala ponudbo za odkup spornih nepremičnin, ta ponudba pa naj bi bila “predpogoj za uvedbo postopka razlastitve, s katerim bo poskušala Aerodromu odvzeti lastninsko pravico na nepremičninah na območju mariborskega letališča”.
Proti Republiki Sloveniji in Ministrstvu za infrastrukturo
Zapisali so še, da naj bi Ministrstvo za infrastrukturo na spletu 7. februarja 2020 objavilo Javni poziv promotorjem k oddaji vloge o zainteresiranosti za izvedbo javno-zasebnega partnerstva za projekt dolgoročnega obratovanja LERM, “ki ponovno temelji na obljubah o tem, da je v pripravi državni prostorski načrt, ki bo podlaga za posodobitve obstoječega letališča glede na potrebe sodobnega civilnega potniškega in tovornega prometa ter revitalizacijo letališke in neletališke infrastrukture v skladu z načrtovanim prometom in varnostnimi zahtevami v skladu z mednarodnimi in evropskimi varnostnimi standardi”. Ob tem pa so še zapisali: “Videti je, da Republika Slovenija nadaljuje s spornim početjem, in sicer z zavajajočim privabljanjem novih investitorjev, ki bi bili v prepričanju, da bo vlada svoje obljube izpolnila, pripravljeni vlagati v mariborsko letališče.”
Izjavo za medije zaključuje družba Aerodrom Maribor s trditvijo, da “vse navedeno kaže na mačehovski odnos države do tujih investitorjev, ki bi lahko sicer znatno prispevali k razvoju slovenskega gospodarstva in generirali veliko število delovnih mest, pa tudi na malomaren odnos do naše javne infrastrukture, ki je zgrajena tudi z davkoplačevalskim denarjem.” Po njihovem tovrstne politične odločitve zavirajo razvoj in so za slovensko gospodarstvo škodljive.