Predsednik SLS Franc Bogovič je v odzivu na rezultate vzporednih volitev, po katerih je njegova stranka prejela le 3,3 odstotka glasov in tako izpadla iz DZ, zatrdil, da s tem ni konec SLS. A je Bogovič pripravljen prevzeti odgovornost in bo v primeru, da bodo prvi delni neuradni rezultati potrdili izpad iz DZ, odstopil kot predsednik stranke.

“Očitno so volivce prepričali tisti, ki so zelo malo povedali ali obljubljali nekaj, kar bo zelo težko uresničiti. Mi smo bili z odlično ekipo in z realnim programom preslišani,” je povedal Bogovič.

A pri tem je dodal, da v stranki še vedno računajo, da se bo rezultat vzporednih volitev ob objavi prvih delnih neuradnih rezultatih popravil do te mere, da se bo stranka uvrstila v parlament. “V kolikor pa ne, nas čaka trdo delo za jesenske lokalne volitve in delo na tisti ravni, kjer smo najmočnejši. Z današnjim dnem vsekakor ni konec SLS. Verjamemo, da bomo dosegli dober rezultat na lokalnih volitvah in da se bomo na naslednjih parlamentarnih volitvah vrnili v DZ,” je dejal Bogovič.

A prvak SLS je pripravljen prevzeti politično odgovornost. “SLS je stranka z dolgoletno parlamentarno tradicijo in v kolikor (prvi delni neuradni) rezultati ne bodo pokazali, da je SLS prišla v parlament, sam kot predsednik stranke odstopam. Vsekakor pa bom trden člen SLS še naprej kot evropski poslanec in bom stranki stal ob strani, da se vrne v DZ,” je zatrdil Bogovič, ki je bil na volitvah v Evropski parlament izvoljen za evropskega poslanca.

Ob tem se je še zahvalil volivcev, ki so vendarle oddali glas za SLS. Prav tako pa je čestital predsedniku SMC Miru Cerarju, ki je na volitvah slavil. “Želim mu veliko sreče pri vodenju države. Zelo hitro bo moral tudi jasno povedati svoj program in sestaviti koalicijo,” je še opozoril Bogovič.

SLS je sicer stranka z dolgo tradicijo, ki pa morala, kot kaže, na tokratnih volitvah posloviti iz parlamenta, kjer je bila od osamosvojitve. Največji uspeh je stranka zabeležila leta 1996, ko jo je podprlo 19,38 odstotka volivcev, v parlament pa se je uvrstilo 16 njenih poslancev. Na zadnjih volitvah leta 2011 pa je dobila 6,38 odstotka glasov in šest poslanskih mest.

SLS je bila med letoma 1990 in 1992 del Demosa, pozneje pa je delovala v več vladnih koalicijah, tako v levosredinskih kot v desnosredinskih.

Predhodnica SLS, Slovenska kmečka zveza (SKZ) je nastala leta 1988. Leta 1990 se je preimenovala v Slovensko kmečko zvezo – ljudsko stranko, junija 1992 pa v Slovensko ljudsko stranko (SLS). Aprila 2000 sta se SLS in stranka Slovenski krščanski demokrati (SKD) na kongresu združili v stranko z imenom SLS+SKD Slovenska ljudska stranka. Januarja 2002 pa se je stranka ponovno preimenovala v SLS.

Bogovič, ki je stranko vodil od 2. marca lani, je strankin osmi predsednik. Na začetku je stranko vodil Ivan Oman, na čelu stranke pa so nato bili Marjan Podobnik, Franc Zagožen, Franci But, Janez Podobnik, Bojan Šrot in Radovan Žerjav.

Uredništvo

See author's posts