Univerzitetna knjižnica Maribor je danes svoja vrata odprla v prenovljeni podobi. S skoraj 770.000 evri evropskega in državnega denarja so namreč prenovili prostore za uporabnike v tretjem nadstropju, del knjižničnih depojev in upravnih prostorov, ob tem pa so poskrbeli, da je stavba odslej tudi energetsko bolj učinkovita.

Uporabniki bodo s prenovo ob boljših bioklimatskih pogojih in energetsko učinkovitejši zgradbi po besedah ravnateljice Zdenke Petermanec pridobili tudi prijaznejši študijski prostor. V tretjem nadstropju so med drugim zamenjali talne obloge, strope in razsvetljavo, preurejen pa je tudi prosti pristop. Uporabnikom sta na voljo dodaten prostor za skupinsko delo ter glasbena in filmska čitalnica, pomembna pridobitev je tudi klimatizacija tretjega nadstropja, zlasti študijskih sob.

Prenovo so izvedli po uspešni prijavi na razpis za energetsko sanacijo stavb v lasti lokalnih skupnosti, ki ga je leta 2012 izvedlo ministrstvo za infrastrukturo in prostor, del sredstev pa so prejeli iz evropskega kohezijskega sklada s področja trajnostne rabe energije.

Kot je povedala Petermančeva, se zavedajo, kako pomembno študijsko in socialno okolje je knjižnični prostor, zato so zelo zadovoljni, da lahko uporabnikom pa tudi svojim zaposlenim poslej ponudijo še prijetnejše študijsko, delovno in bivalno okolje. Hkrati bodo z obnovo zagotovili tudi optimalne pogoje za primerno hranjenje knjižničnega gradiva in energetsko učinkovitejše poslovanje.

Sicer pa v mariborski univerzitetni knjižnici načrtujejo nove investicije, med temi ravnateljica omenja tudi vlaganje v dodatne prostore, saj so sedanji depoji povsem polni. Skupaj z Univerzo v Mariboru iščejo primerno rešitev nekje izven središča mesta, kjer bi bili za kaj takega ustrezni pogoji, v sedanjih prostorih pa bi svoje mesto dobil predvsem redni fond knjig, ki se iz leta v leto povečuje.

Rektor mariborske univerze Danijel Rebolj je ob slovesnem odprtju spomnil, da vse bolj na veljavi pridobivajo digitalni viri študijskega gradiva, a papirnata knjiga bo na poseben način vselej ostala privlačna. Nenazadnje sta po njegovem papir in svinčnik še vedno potrebna pri skupinskem ustvarjanju novih idej, zato je potrebno sožitje enega in drugega, v tem duhu pa mora iti naprej tudi razvoj knjižnice.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts