V Sloveniji je znanih skoraj 30.000 vrst žuželk. Dve tretjini do tri četrtine hrane je posredno ali neposredno vezane na žuželke. “Vsaka, tudi na videz morda škodljiva žuželka, ima svoje mesto v ekosistemu. Stabilni sistemi so tisti, ki imajo vključene vse člene prehranjevalnih verig,” je za STA povedal biolog Dušan Devetak.

Z insekti se srečujemo vsakodnevno, čeprav se morda tega ne zavedamo. “Že zjutraj, ko se usedemo k zajtrku, se premalokrat zavedamo, da je ta hrana vezana direktno na opraševalce,” je ob robu 3. slovenskega entomološkega simpozija v Mariboru povedal predstojnik katedre za fiziologijo živali in etologijo na mariborski fakulteti za naravoslovje in matematiko. “Slovenska kranjska sivka je nekaj, na kar smo lahko posebej ponosni. Za časa Marije Terezije je bil prvi kraljevi dvorni čebelar Slovenec.”

Točnega števila vrst žuželk v Sloveniji ne poznajo. “Žuželke so izredno obsežna in kompleksna skupina. Dejansko tri četrtine vseh živih bitij odpade na žuželke, kar se števila vrst tiče. Od tega so tri četrtine hrošči,” je pojasnil Devetak.

Med bolje poznanimi vrstami so čebele, metulji, kačji pastirji, kobilice, stenice, medtem ko jih je veliko še neraziskanih. Nekatere vrste so tudi ogrožene, predvsem zaradi človekovega delovanja, kot so onesnaževanje okolja, škodljivi posegi v naravo in uničevanje naravnih okolij. “Uporaba kemije v kmetijstvu, svetlobno onesnaževanje, gradnja objektov v naravnem okolju, vse to negativno učinkuje na žuželke,” je povedal Devetak.

Žuželke veljajo za najbolj odporne živalske vrste in nekateri jih vidijo tudi kot vir prehrane v prihodnosti. “Gre za skupino organizmov, ki jih relativno lahko gojimo, lahko jih vzdržujemo v farmah in predstavljajo bogat vir proteinov. Najbrž se bo treba znebiti nekaterih predsodkov, a so potencialno vir prehrane, če že ne direktno za ljudi, pa morda za enega od členov prehranjevalne verige.”

Ponekod v Afriki in Aziji so žuželke že sestavni del jedilnika, se pa dela na tem tudi eksperimentalno. “Evropa je še vedno prebogata, da bi od konvencionalne preklopila na takšno eksotično prehrano,” meni biolog.

Tudi v Sloveniji so težava tujerodne invazivne vrste, ki z globalizacijo in lažjim potovanjem človeka po svetu še lažje prehajajo meje. “Potovanje danes ni nobena ovira in tako nevede vnašamo k nam vrste iz tropskih in subtropskih krajev. Tam prebivalci nimajo težav z njimi, pri nas pa te vrste nimajo nobenega plenilca, ki bi reguliral njihovo številčnost, in vrsta eksplodira.”

Med tujimi invazivnimi vrstami so tudi nekateri lesni škodljivci, ki so v Sloveniji po februarskem žledu še posebej nevarni. “Imamo vsaj ducat vrst, ki so hudo invazivne, sicer pa gre število vrst žuželk, ki so tujerodne in imajo negativne učinke, v stotine,” pravi.

Devetak si želi, da bi država več vlagala v raziskovanje žuželk: “Družba in država dajeta premalo sredstev za to. Gre za ogromno področje, saj imamo skoraj 30.000 vrst žuželk, nimamo pa specialistov zanje. Tu smo v Evropi bolj na repu kot spredaj in to pomanjkljivost bi bilo treba odpraviti.”

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts