V Mariboru so danes začeli zbirati podpise za uvedbo instituta participatornega proračuna občine. Pobudo, s katero se meščane neposredno vključuje v upravljanje mesta, je po vzoru uspešnih primerov iz tujine oblikovala skupina Odločaj o mestu, ki želi razporejanje dela javnega denarja prenesti na občane, da bi ta bolje zadovoljeval njihove potrebe.

Podpise bodo zbirali do jesenskih lokalnih volitev, nato pa jih bodo predali novoizvoljenim oblastem v upanju, da bodo te pobudo sprejele, ustrezno spremenile statut občine in nato tudi upoštevale predloge. “Z odločitvijo o tej tematiki bodo občinski veljaki pokazali svojo stopnjo zanimanja za zahteve njihovih občank in občanov,” je na današnji novinarski konferenci povedal Gregor Kašman iz skupine Odločaj o mestu.

Pobuda za participatorni proračun predvideva postopen prenos odločanja o investicijskem delu mestnega proračuna, ki ponavadi zajema 20 odstotkov celotnega proračuna oziroma 20 milijonov evrov letno, na občanke in občane Maribora. Občani bi tako sami določili, katere investicije so v skupnosti najnujnejše.

Podobne prakse v tujini kažejo, da tovrstni načini odločanja med drugim omogočajo več transparentnosti, več zaupanja v politiko, bolj povezano lokalno skupnost in višjo gospodarsko rast. “Okrepi se zaupanje občanov v demokratične institucije in zmanjšata se korupcija in klientelizem, ki se običajno najbolj pogosto pojavljata prav pri razporejanju investicijskega dela proračuna,” je pojasnila Karolina Babič.

V svetu že več kot 1500 mest, delov mest, kot tudi nekaj provinc in zveznih držav uporablja sistem participatornega proračuna, s tem da se med njimi razlikuje delež proračuna, ki ga namenjajo za to. Delež niha vse od manj kot enega odstotka proračuna v New Yorku, prek 14 odstotkov v Torontu, do 100 odstotkov v brazilskem mestu Porto Allegre, kjer so ta sistem leta 1989 tudi iznašli.

Skupina, ki jo sestavljajo Iniciativa mestni zbor, Gibanje 29. Oktober, Društvo Zofijini ljubimci, Plesna izba Maribor, Pekarna Magdalenske mreže, Radio Marš, Društvo za podporo radia Marš, Center za alternativno in avtonomno produkcijo (CAAP) ter posamezniki iz zborov samoorganiziranih četrtnih skupnosti, je pobudo lani že predstavila županu Andreju Fištravcu. Ta je pobudo po navedbah predstavnikov omenjene skupine pozdravil, a konkretnih korakov v tej smeri ni bilo narejenih.

Medtem ko v omenjeni skupini trdijo, da ni zakonskih ovir za uvedbo instituta participatornega proračuna, so z mariborske občine danes sporočili, da je bil lanski predlog v nasprotju z določili zakona o javnih financah. “Ta namreč izrecno določa, da mora vsak projekt biti uvrščen v načrt razvojnih programov, torej vnaprej predviden pred sprejetjem proračuna,” so pojasnili na občini.

Danes so prejeli nov predlog, ki ga morajo še preučiti. “Vodstvo Mestne občine Maribor bo, tako kot do sedaj, z veseljem sodelovalo s civilno družbenimi organizacijami, v kolikor je možno priti do dogovora, da se predlog participatornega proračuna s skupnimi močmi preoblikuje na način, da ne bo v nasprotju z veljavno zakonodajo v Republiki Sloveniji,” so zapisali na občini.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts