Danes je začela veljati novela zakona o izvršbi in zavarovanju, ki naj bi omogočila pospešitev izvršilnih postopkov in njihov hitrejši zaključek. Novosti so med drugim pri prodaji nepremičnin in poseganju v dohodke za poplačilo dolga.

Pri prodaji nepremičnin za poplačilo dolga temeljni način ostaja javna dražba, pri čemer bo odslej cena na prvi dražbi lahko postavljena pri 70 odstotkih ugotovljene vrednosti nepremičnine, ne več pri 100 odstotkih vrednosti. Cena na drugi dražbi, enako kot doslej, ne sme biti nižja od polovice ugotovljene vrednosti nepremičnine. Tretje dražbe ne bo več.

Po novem se lahko upniki v času izvršilnega postopka dogovorijo, da se nepremičnina proda na podlagi zavezujočega zbiranja ponudb. Takšen način prodaje lahko predlaga katerikoli od upnikov, šteje pa se, da se ostali strinjajo, če temu izrecno ne nasprotujejo. Pri zbiranju ponudb se smiselno uporabljajo določbe o javni dražbi, med drugim glede najnižje cene.

V primeru izvršbe na solastniški delež bo lahko sodišče po novem odločilo, da se nepremičnina proda kot celota, če bodo s tem soglašali vsi solastniki.

Novosti so tudi pri omejitvah izvršbe. Za denarne terjatve (razen za terjatve iz naslova preživnine) je na dolžnikove dohodke iz delovnega razmerja ali na odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti mogoče seči do dveh tretjin prejemkov, pri čemer mora dolžniku ostati vsaj 70 odstotkov minimalne plače.

Za terjatve iz naslova preživnine se prav tako lahko seže do dveh tretjin prejemkov, pri čemer pa mora dolžniku ostati vsaj 50 odstotkov minimalne plače.

V obeh primerih mora dolžniku, če preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ostati še znesek, ki je po pravilih o denarni socialni pomoči določen za osebo, ki jo je treba preživljati.

Enaki pogoji glede posega v mesečne prilive veljajo tudi za podjetnike ali zasebnike ter na prejemke iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju in dosmrtni renti ter iz pogodbe o življenjskem zavarovanju. Na prejemke vojaških invalidov iz naslova invalidnine, ortopedskega dodatka in invalidskega dodatka je mogoče seči z izvršbo le za terjatve iz naslova preživnine, in sicer do polovice teh prejemkov.

Novela prinaša tudi novost glede razkritja imetnikov zemljiškega pisma. In sicer bo sodišče objavilo oklic, s katerim bo pozvalo imetnika zemljiškega pisma, da v treh mesecih razkrije identiteto in predloži original zemljiškega pisma. Če tega ne bo storil, bo veljala domneva, da je imetnik zemljiškega pisma ustanovitelj zemljiškega dolga.

Zemljiški dolg, ki ga je oktobra lani sprejeta novela stvarnopravnega zakonika sicer ukinila, so mnogi toženi in zadolženi posamezniki, tudi znani (nekdanji) menedžerji, uporabili za zaščito premoženja pred upniki. So pa po pisanju časnika Dnevnik iz minulega tedna nekateri toženi menedžerji že ubrali novo pot, in sicer predznambo lastninske pravice, uporabljajo pa tudi prepis nepremičnine na otroke ali partnerje in vpis zaznambe vrstnega reda za pridobitev hipoteke.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts