Na oddelku za abdominalno in splošno kirurgijo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor so maja letos prvi v Sloveniji izvedli laparoskopsko odstranitev želodca in bezgavk na bolniku, ki je zbolel za rakom na želodcu. Od takrat so s to novo, manj invazivno in zelo uspešno laparoskopsko metodo opravili že pet operacij.

Spoznanje, da je mogoče enake dolgoročne rezultate pri določenih stadijih doseči z manj obsežnim posegom, je pripomoglo, da so v zadnjih letih v nekaterih izkušenih svetovnih centrih po svetu začeli bolnike operirati laparoskopsko. V Sloveniji so s tovrstno kirurgijo po besedah predstojnika oddelka Stojana Potrča prvi začeli prav v Mariboru.

“S postopnim urjenjem veščin laparoskopske kirurgije smo prešli na vse bolj zahtevne posege, kasneje na manjše odstranitve stene želodca pri manj agresivnih rakavih obolenjih želodca in končno na laparoskopsko odstranitev dela želodca in obolelih bezgavk. S tem smo vstopili v novo obdobje prikrojene ter bolniku prijaznejše kirurgije,” je na današnji novinarski konferenci povedal Potrč.

Kot je dodal abdominalni kirurg Tomaž Jagrič, je žlezni rak želodca šesta najpogostejša oblika raka pri moškem in sedma pri ženskah, a je zaradi agresivnosti obolenja drugi najpogostejši vzrok smrti onkoloških bolnikov v Sloveniji. Letno za to obliko raka zboli v Sloveniji okoli 500 ljudi, od vseh rakov, ki jih odkrijejo, pa je okoli 15 do 20 odstotkov prav zgodnjih rakov želodca.

“Dolgoročno preživetje je pri vseh oblikah rakov želodca dokaj slabo, a se z uveljavljanjem obsežnejše kirurgije z odstranjevanjem bezgavk in radikalnejšimi posegi tudi preživetje poveča. Pri vseh bolnikih z rakom na želodcu, ki so imeli doslej le 25-odstotne možnosti za petletno preživetje, je pri bolnikih, ki so lahko operirani, ta možnost danes že polovična,” je dejal Jagrič.

To je po njegovem ogromen napredek, zahvaljujoč bolj radikalni kirurgiji in hkrati spoznanjem, da določene vrste raka želodca ne potrebujejo tako obsežne kirurgije, ki vselej nosi svoj davek. Pri zgodnjih oblikah raka na želodcu namreč ni potreben tako radikalen poseg kot pri napredovani bolezni, pravi Jagrič.

Kot je dodal, jim je laparoskopska kirurgija dala v roke zelo močno orožje, da lahko bolnika zdravijo bistveno manj invazivno z enakimi dolgoročnimi rezultati. Po opravljeni operaciji je v nadaljevanju treba pacienta zgolj spremljati in če je ta prišel dovolj hitro, je možnost za ozdravitev več kot 90-odstotna. Zelo majhno tveganje je, da bi se obolenje ponovilo, pravzaprav je po njegovih besedah veliko večje tveganje, da zbolijo za kakšno drugo vrsto raka.

Sicer pa gredo po njegovih besedah svetovne študije v smeri ugotavljanja, ali je tovrstna operacija primerna tudi za napredovano obliko raka na želodcu, a je problem pri njej, da so tkiva spremenjena in so potrebne obsežnejše operacije. Z določenim znanjem je namreč laparoskopsko mogoče narediti vse, a se podaljša čas operacije, poveča se verjetnost zapletov, pri tem pa je vprašanje, če je prednost takšne operacije še dovolj velika.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts