Vodstvo ptujske bolnišnice je izpolnilo nalogo in svetu zavoda v torek popoldne predstavilo dopolnjen program sanacije težkih likvidnostnih razmer, ki zaradi preteklih grehov ustanovo bremenijo z okoli 6,5 milijona evrov kumulativne izgube. Njihov predlog sanacije poleg najrealnejše možnosti predvideva tri verzije, ki so odvisne od ustanovitelja.

Bolnišnica po desetih mesecih letošnjega leta sicer izkazuje 14.000 evrov presežka prihodkov nad odhodki, kar jim po besedah direktorja Andreja Levaniča, če ne bo posebnih nepredvidenih dogodkov, ob koncu leta sicer zagotavlja pozitivno poslovanje, a na ta način kljub vsem racionalizacijam ne bodo mogli sanirati starih dolgov. “Sanacijski načrt je narejen prav zato, ker so obremenitve iz preteklosti tako hude, da nam vsak trenutek lahko zaradi najmanjše nepredvidene težave kateri od velikih dobaviteljev ustavi dobavo in s tem ogrozi izvrševanje naših zastavljenih načrtov,” je opozoril Levanič in s tem pojasnil, zakaj so se ustanovitelju odločili predstaviti štiri možne verzije sanacijskega programa, ki bi jim v petih letih omogočil normalno poslovanje.

Prvi predvideva, da bi na osnovi trenutno znanih dejstev in načrtovanega poslovanja, torej brez pomoči države, zapadle obveznosti do leta 2021 zmanjšali za dva milijona evrov, a bi se še vedno ubadali z večmilijonsko izgubo, kar pa je po Levaničevih besedah zelo nevarna situacija, saj so že zdaj v povprečju na polletnem zamiku plačil dobaviteljem, kar je za slednje robna sprejemljivost. Zato so se odločili predlagati državi različne variante rešitev, zdaj pa je na strani ustanovitelja, da se odloči, kako bolnišnici kar najhitreje pomagati iz zagate. Ena od možnosti je dokapitalizacija v višini pet milijonov evrov, ki bi takoj znižala obveznosti do dobaviteljev, drugi dve pa predvidevata stoodstotno poplačilo realiziranega dela bolnišnice ali vsaj plačilo povprečne uteži, s čimer bi pretekle dolgove zmanjševali postopoma.

Svet zavoda je na seji načeloma podprl predloge. Vodstvu bolnišnice je sicer naložil še nekaj manjših popravkov, nato pa bodo dokument v potrjevanje poslali ministrstvu za zdravje, kjer se bodo morali izreči o predlaganih rešitvah. Ker s strani slednjega še vedno ni bilo odziva na prošnjo za sestanek glede gradnje urgentnega centra, so člani sveta na seji sklenili, da bodo znova pozvali k čim prejšnjemu srečanju. Ob tem na Ptuju stopnjujejo pritisk na ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc, saj so v ponedeljek začeli z zbiranjem podpisov pod peticijo za uresničitev tega projekta in v dveh dneh na terenu in jih preko spletne strani zbrali že več kot 700.

VIR: STA

Uredništvo

See author's posts