17:41, čet, 28. Mar

V petek bo začela delovati Finančna uprava RS





V petek, 1. avgusta, bo začela delovati Finančna uprava RS (Furs), v katero se bosta združili carinska in davčna uprava. V novi upravi bo za nedoločen čas zaposlenih 3701 javnih uslužbencev, ki jih bo kot vršilka dolžnosti generalne direktorice vodila dosedanja generalna direktorica davčne uprave Jana Ahčin.

V novi Furs se bosta na podlagi zakona o finančni upravi združili Carinska uprava RS (Curs) in Davčna uprava RS (Durs). V začetku se bosta v generalni finančni urad združila generalni carinski in generalni davčni urad, delovanje lokalnih carinskih in davčnih uradov pa bo ostalo nespremenjeno do konca letošnjega leta.

Carinski in davčni uradi tako zaenkrat ostajajo na istih lokacijah, nespremenjeni ostajajo kontaktni podatki in uradne ure. Po 1. januarju pa bodo finančni uradi urejeni le še na sedežih sedanjih davčnih uradov, so danes sporočili iz Dursa in Cursa.

Nepravilnosti in goljufije bodo ljudje odslej lahko prijavili na anonimni 24-urni brezplačni telefon 080 11 22 ali na elektronski naslov prijave.fu@gov.si. Fotografije računov lahko še naprej pošiljajo na telefonsko številko 051 241 241, poleg tega pa še na nov elektronski naslov blagajne.fu@gov.si. 1. avgusta bo začela delovati nova spletna stran www.fu.gov.si, predvidoma do konca letošnjega leta pa bosta kot arhivski spletni strani obstajali še današnji spletni strani davčne in carinske službe.

Sicer pa 1. avgusta preidejo na Furs vse pristojnosti, ki jih zakon določa za carinsko in davčno službo. Prav tako preidejo na Furs vse pravice in obveznosti davčne in carinske službe. Nova finančna uprava prevzema vsa finančna sredstva, premično in nepremično premoženje, ki ju upravljata davčna in carinska služba, dokumentarno in arhivsko gradivo ter vse javne uslužbence, zaposlene v obeh službah.

Ustanovitev Fursa ne vpliva na veljavnost pogodb s poslovnimi partnerji, ki sta jih sklenili carinska in davčna služba. Pogodbe in naročilnice ostajajo v veljavi, prav tako ni treba sklepati aneksov k pogodbam, so pojasnili na obeh upravah.

Vlada se je Furs odločila ustanoviti po ukinitvi carinskega nadzora na meji med Slovenijo in Hrvaško, potem ko je ta sredi lanskega leta vstopila v EU. Takrat so se na carinski upravi sprostili kadrovski viri, po drugi strani pa so v Dursu že dlje časa opozarjali na pomanjkanje inšpektorjev. Obe upravi sta doslej že večkrat sodelovali tudi na terenu.

Po poročanju časnika Dnevnik bo skupni strošek združevanja obeh uprav po navedbah Dursa znašal 257.400 evrov, od tega bo 170.000 evrov odpadlo na povezovanje in poenotenje IT-omrežja. Pri tem pa še ni vračunan dodatek na stalnost, ki so ga doslej prejemali le zaposleni na Cursu, odslej pa ga bodo tudi tisti, ki so bili doslej zaposleni na Dursu. Teh stroškov na davčni upravi sicer še niso mogli oceniti, saj še preverjajo upravičenost posameznikov do dodatka. Slednji znaša 0,33 odstotka osnovne plače, izplačevati pa se začne po petih letih dela.

Prav dodatek na stalnost je bil pred meseci kamen spotike na poti združevanja obeh uprav. Carinski uslužbenci namreč niso želeli pristati na odpravo dodatka z namenom izenačitve dohodkov z davčnimi uslužbenci. Zakon o finančni upravi sicer navaja, da se ta dodatek izplačuje uradnim osebam, ki opravljajo zahtevnejše naloge nadzora ali naloge na terenu. To pa so lahko tako bivši zaposleni na Dursu kot na Cursu. Na carini naj bi ga po novem prejemalo 1317 od približno 1400 uslužbencev, na Dursu pa 1350 od okoli 2400 zaposlenih, piše Dnevnik.

Sicer pa je bilo precej slabe volje v preteklih mesecih tudi zaradi zamud pri podzakonskih aktih, vendar naj bi bil velik del tega sedaj urejen. V Sindikatu carinikov Slovenije pa po informacijah Dnevnika do združitve še naprej ostajajo skeptični, saj v njej še vedno ne vidijo smisla in sinergij. Prav tako menijo, da bodo stroški združitve precej višji, kot jih navaja Durs, še piše Dnevnik.

Temeljna naloga enotne finančne uprave bo pobiranje obveznih dajatev. Vlada z združitvijo obeh služb računa tudi na racionalizacijo postopkov ter optimizacijo stroškov do zdaj ločenih organov ter zmanjšanje administrativnih ovir. Med novimi nalogami uprave pa bo boj zoper zaposlovanje in delo na črno in nadzor nad časom vožnje, odmora in počitka voznikov.

Skorajšnjo ustanovitev Fursa so danes komentirali v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) in izpostavili, da od nove finančne uprave pričakujejo večjo moč in učinkovitost pri nadzoru nad “tako imenovanimi šušmarji, ki predstavljajo nelojalno konkurenco legalnim obrtnikom in podjetnikom”. Predsednik zbornice Branko Meh je izrazil tudi upanje na učinkovitejši nadzor nad tujimi ponudniki storitev v Sloveniji, “ki z dampinškimi cenami dobesedno kradejo posel legalnim obrtnikom in podjetnikom, ki državi pošteno plačujejo davke in prispevke”.

V OZS pričakujejo tudi manj administracije, hitrejše izvajanje nalog, nižje stroške in enakopravnejšo obravnavo vseh zavezancev. Sicer pa se nadejajo tesnejšega sodelovanja z novo finančno upravo, so še poudarili.

Do nove finančne uprave pa imajo velika pričakovanja tudi na Gospodarski zbornici Slovenije. Od nje namreč pričakujejo, da napolni državno blagajno z več plačniki in razbremeni odgovorne davkoplačevalce, so za STA pojasnili na zbornici.

“Po dolgih pripravah pričakujemo, da ne gre le za formalno spojitev dveh institucij zaradi varčevanja države. Nova institucija mora zagotoviti sodelovanje strokovnjakov doslej ločenih institucij, da bodo s kompetencami enih in drugih zagotovili učinkovit davčni nadzor, preventivo in večjo davčno kulturo, ker so pogoj za preprečevanje sive in črne ekonomije,” je poudarila izvršna direktorica GZS za zakonodajo in politike Alenka Avberšek.

Avberškova izpostavlja kompetence carinskih strokovnjakov pri poslovanju z blagom, na terenu, ter strokovnjakov s področja davčnega sistema in nadzora, ki lahko z mobilnimi enotami, jasnimi pooblastili in v sodelovanju z drugimi inšpekcijskimi službami naredijo “bistven napredek” pri pregonu in preprečevanju sive in črne ekonomije. “Za njihovo pospešeno delovanje je namesto linearnih rezov potrebno zagotoviti ustrezno programsko podporo, tudi za prave davčne blagajne,” je poudarila.

Sicer pa na GZS vidijo rezervo za novo davčno kulturo tudi v več sodelovanja z gospodarstvom, posebej v imenu malih podjetji in podjetnikov, da skupaj najdejo učinkovitejše davčne in motivacijske postopke. “Podprli bomo vse ukrepe za učinkovito preventivo in davčne spodbude, ki so poleg doslednega nadzora pravo orodje za pravičnejšo razporeditev davčnih bremen,” še zagotavlja Avberškova.

Slika je simbolična
Slika je simbolična

Vir: STA

Druge novice

Dodaj odgovor

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *

S klikom na gumb "Objavi komentar" se strinjate s pravili komentiranja.