To soboto (31. januarja 2015) je t.i. Dan brez cigarete, ki lahko vsem kadilcem pomeni priložnost in spodbudo za opustitev kajenja. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) poudarjajo, da so bolezni in smrti, povzročene s kajenjem, prepričljive in nepotrebne. Tako so danes dijaki Gimnazije in srednje kemijske šole (GSKŠ) Ruše prisluhnili predavanju o nevarnostih in pasteh kajenja.

Dijaki in dijakinje so dobesedno napolnili šolski amfiteater. Kadi jih je peščica, so priznali, tisti, ki ne, pa dobro vedo zakaj. Njihovo znanje, številčna udeležba in sodelovanje, sta presenetila predavateljico Majo Rusič, promotorko zdravja v ZD Adolfa Drolca MB, ki jim je na humoren in sproščen način svetovala. Kot bivša kadilka brez dlake na jeziku priznava, da je pot opuščanja težka, zato sedaj tudi iz lastnih izkušenj svetuje kako prenehati.

Poleg zavedanja splošno znanih dejstev, da kajenje lahko povzroča kronične spremembe na pljučih, obstruktivno pljučno bolezen, nenazadnje raka pljuč, žrela in ustne votline, so vse bolj pogosta tudi obolenja ožilja. Eden od razlogov za težko prenehanje je pomanjkanje endorfina, ki se sprošča med kajenjem. Tega lahko nadomestimo na zdrav način.

Zaradi bolezni, povzročenih s kajenjem, v Sloveniji vsako leto umre okoli 3.600 posameznikov ali skoraj 10 na dan, pri čemer vsak četrti umre pred 60. letom starosti. Čimprejšnja opustitev kajenja lahko izboljša zdravje in podaljša življenjsko dobo. Več kot polovica kadilcev želi prenehati s kajenjem, veliko jih v prvih nekaj poskusih ni uspešnih, zato jim je na voljo pomoč pri opuščanju kajenja. »Opustitev kajenja je koristna za zdravje v kateremkoli obdobju življenja, največje koristi za zdravje pa prinaša opustitev kajenja pred 40. letom,« je pojasnila Tadeja Hočevar z NIJZ.

Kadi skoraj četrtina odraslih prebivalcev Slovenije
V Sloveniji kadi skoraj vsak četrti odrasli prebivalec. Pri zakonodajnih ukrepih nadzora nad tobakom Slovenija v primerjavi z drugimi evropskimi državami krepko zaostaja. »Do maja 2016 moramo sicer v slovensko zakonodajo uvesti ukrepe, ki jih prinaša nova evropska direktiva na tem področju, vendar pa moramo za čim večje znižanje deleža kadilcev in škodljivih posledic kajenja v Sloveniji izvajati tudi druge učinkovite ukrepe. To so predvsem nadaljnje redno in znatno zviševanje obdavčitve in cen tobačnih izdelkov, uvedba primerljivih stopenj in zvišanj trošarin za vse različne vrste tobačnih izdelkov, s čimer bi zmanjšali razlike v obdavčitvi in cenah med njimi ter preprečili prehod kadilcev na cenejše tobačne izdelke, namesto, da opustijo kajenje, popolna prepoved oglaševanja in razstavljanja tobačnih izdelkov brez izjem, uvedba enotne embalaže tobačnih izdelkov in uvedba licenc za prodajo tobačnih izdelkov, pa tudi obvezno preverjanje starosti kupca ob sumu, da ni polnoleten,« pravi Helena Koprivnikar iz NIJZ. Uvedbo teh ukrepov podpira več kot dve tretjini polnoletnih prebivalcev Slovenije.

Programi opuščanja kajenja potekajo v zdravstvenovzgojnih centrih, v zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji. Kadilci, ki želijo opustiti kajenje, se lahko kadarkoli obrnejo na najbližji zdravstvenovzgojni center in ne potrebujejo napotitve s strani osebnega zdravnika. Lahko izbirajo med skupinskim in individualnim svetovanjem za opuščanje kajenja. Kot brezplačna pomoč kadilcem je na voljo tudi svetovalni telefon 080 27 77 (klic je brezplačen, telefonska številka pa deluje vsak delovnik od 17h do 20h).

Uredništvo

See author's posts