Največji mariborski ponudnik nočitvenih zmogljivosti, družba Terme Maribor, je lani beležil nadaljnjo rast prihodkov in zasedenosti vseh hotelov, ki jih ima v lasti ali najemu. Kot je povedal direktor družbe v ruski lasti Borut Rojs, jih zanima tudi nadaljnji najem hotelov propadlega Športnega centra Pohorje, zato bodo oddali ponudbo.

Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je januarja objavila razpis, s katerim za Športni center Pohorje išče najemnika za tri leta z enoletnim odpovednim rokom in možnostjo podaljšanja. Sedanja pogodba se Termam Maribor izteče konec marca, čeprav so najverjetneje edini resni interesent za najem, pa so se v DUTB vseeno odločili za javni razpis.

Terme Maribor so po propadu Športnega centra Pohorje pred začetkom lanske zimske sezone na hitro prevzele vodenje njegovih hotelov in so po Rojsovih besedah vse skupaj kljub časovni stiski in pomanjkanju marketinških dejavnosti uspele izpeljati razmeroma uspešno. Letos jim je bilo toliko lažje, saj so lahko poslovne dogovore sklepali že spomladi.

“Težave nam je povzročalo dejstvo, da ni šlo za dolgoročni najem, pa tudi nejasnosti okoli upravljanja smučišč,” je dejal Rojs in dodal, da so zato že pred iztekom lanskega leta DUTB predlagali sklenitev dolgoročne najemne pogodbe, a so se državni lastniki odločili, da brez predhodnega razpisa hotelov ne bodo oddali.

Sicer pa so v Termah Maribor, tako kot v celotni destinaciji Maribor Pohorje, lani beležili nadaljnjo rast števila gostov in prihodkov, takšen trend pa beležijo že vse od junija 2014. Čeprav Rojs natančnih številk lanskega poslovanja še ne razkriva, so prihodke v hotelskem delu njihove dejavnosti lani povečali za četrtino.

“V povprečju smo število nočitev v hotelih, ki jih imamo v lasti, v primerjavi z letom 2014 povečali za 19 odstotkov. Daleč največje povečanje beležimo v Habakuku in sicer za 35 odstotkov,” je dejal Rojs in povedal, da je uspeh nadaljnje rasti precej vezan na zgodbo razvoja Pohorja skozi vse leto, kar pa je predvsem naloga lokalnih skupnosti in regije.

Aktivnosti Term Maribor se glede na lokacijo hotelov delijo na mestni turizem in gorski turizem. V prvem gre predvsem za poslovne obiskovalce in goste, ki se v Mariboru nahajajo zaradi tamkajšnjih prireditev, in je njihova struktura zelo raznolika, pod in na Pohorju pa so poleg domačih njihovi najbolj pogosti obiskovalci iz držav nekdanje Jugoslavije, raste število ukrajinskih gostov, zelo aktivno pa delajo na nemško govorečih in skandinavskih trgih.

V Termah Maribor se zavzemajo za oblikovanje dolgoročnega upravljanja s Pohorjem, k čemur so že lansko spomlad pozvali tudi mariborsko občino. Po njihovem mnenju je treba urediti dolgoročno koncesijo za upravljanje z žičniškimi napravami, nimajo nič proti temu, da to še naprej počne javno podjetje, prav tako je treba poiskati nekoga, ki bo razvijal športne vsebine, pa tudi nekoga, ki bo razvijal dodatne vsebine v nezimskih mesecih. Vse skupaj bi po njegovem moralo biti oblikovano znotraj konzorcija, ki bo v obliki javno-zasebnega partnerstva določal prihodnje smernice pohorskega turizma.

Za največjega mariborskega hotelirja je pomemben tudi razvoj tamkajšnjega letališča, tudi sami skušajo goste k njim privabiti s čarterskimi leti. Tudi v tem primeru pa je po Rojsovih besedah treba najti primerno pravno podlago, s katero bodo lahko za skupni razvoj vsebin nagovarjali k sodelovanju državo in evropske sklade.

Terme Maribor so že predlani prepolovile trimilijonsko izgubo iz leta 2013. Skupaj s trgovinsko in medicinsko dejavnostjo so leta 2014 ustvarili 33,5 milijona evrov prihodkov in leto končali z 1,8 milijona evrov izgube. Po besedah Rojsa je bilo rahlo negativno tudi leto 2015, za naslednje leto pa načrtujejo normalizacijo poslovanja.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts