Investicijska vlaganja v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor se po soglasni oceni sveta zavoda ne vodijo sistematično, zato se tudi tiste investicije, ki predstavljajo tveganje, ne izvedejo. Vodstvu zavoda so na današnji seji naložili, da v prihodnje zavzame resnejši pristop, kar bodo po besedah direktorja Vojka Flisa tudi naredili.

Člani sveta zavoda si želijo predvsem dolgoročnejšega in skrbneje načrtovanega izvajanja investicij, z jasno postavljenimi prioritetami. V zadnjih letih se je namreč dogajalo, da so se slednje nenehno spreminjale.

Jeseni 2016 so na primer z rebalansom finančnega načrta na seznam uvrstili nove investicije. “Tako ni bilo mogoče izvesti niti teh novih, niti prej načrtovanih investicij. Iz tega se moramo nekaj naučiti,” je bil ogorčen predsednik sveta zavoda Ljubo Germič. “Treba bo jasno določiti potrebe in na podlagi tega izdelati prednostni seznam z jasno časovnico,” je dodal.

Nadalje je opozoril, da višina sredstev za investicije v UKC Maribor od leta 2015 “drastično” pada, vedno manj je pridobljenih sredstev od države ali EU, projekti so premalo dodelani. “Zakaj gremo v nakup neke naprave, če nimamo urejenega prostora zanjo,” se je vprašal.

Član sveta zavoda Mitja Hojs je med “nesmisli” v načrtovanju investicij v drugi največji bolnišnici v državi izpostavil naročilo projektne dokumentacije za postavitev mostovža med porodnišnico in pediatrično kliniko, čeprav mu stroka nasprotuje. Članico Stanislavo Naterer je med drugim zmotilo nenehno spreminjanje števila potrebnih postelj za intenzivno nego, Simona Trpina visoke cene nabavljene opreme, Suzano Jarc pomanjkljivi podatki o izkoriščenosti drage opreme, Draga Naberšnika dolgotrajna priprava dokumentacije za nakup dodatnega koronarografa.

Letos so v UKC Maribor za investicije v opremo in prostore načrtovali slabih devet milijonov evrov, od tega jih bodo uspeli uresničiti le za slabe tri milijone evrov projektov. Preostali denar po besedah pomočnika direktorja Milana Soršaka ostaja na računu in je pomembno prispeval k ohranjanju likvidnosti bolnišnice, saj je ta lahko poravnavala obveznosti do dobaviteljev. “Tu ne gre za prelivanje sredstev za investicije v druge namene, ta so dolgoročno vedno namenjena za investicije,” je dodal sodelavec Marjan Javornik.

Flis poudarja, da investicije težko natančno določajo vnaprej, saj ne vedo, s kolikšnimi sredstvi bodo razpolagali v določenem letu. Skupno bi za najnujnejša vlaganja v opremo in prostore po grobih ocenah potrebovali okoli 150 milijonov evrov. “Za leto 2018 bomo pripravili prioritete in upam, da jih bomo lahko tudi izpeljali. Res pa je, da ne vemo, v kakšnem poslovnem okolju se bomo v letu 2018 gibali in kakšna navodila bomo dobili od sanacijske uprave,” je pojasnil.

Med najnujnejšimi vlaganji je omenil nabavo novih anestezijskih aparatov, programske opreme za rentgen in endoskopskih stolpov. Med izpadlimi investicijami v letu 2016 je tudi nabava nove biokemijske platforme, ki je ključna za delovanje več oddelkov. Vodstvo UKC Maribor je danes svetu zavoda predložilo v sprejetje projektno dokumentacijo, a ta ni bila ustrezno pripravljena, zato so člani sveta zavoda zahtevali, da jo dopolnijo.

Svet zavoda je vodstvu UKC Maribor danes tudi naložil, da pripravi enotno metodologijo za pridobitev najnižje možne cene za posamezne investicije ter poročilo o pridobljenih evropskih sredstvih za investicije v zadnjih letih.
Vir: STA

BKREPORTER

See author's posts