Vrhovno sodišče je v obravnavi zahtev za varstvo zakonitosti obsojenega nekdanjega predsednika uprave Merkurja Bineta Kordeža in soobsojenih ocenilo, da so podani razlogi za prekinitev prestajanja zaporne kazni. O sodbi še ni končne odločitve, ker od tožilstva še niso prejeli odgovorov na zahtevi za varstvo zakonitosti drugih dveh obsojenih.

Kot so za STA povedali na vrhovnem sodišču, sodba ni bila razveljavljena, kot so poročali nekateri mediji. “Senat je ocenil, da so podani razlogi, ki vrhovnemu sodišču narekujejo prekinitev prestajanja zaporne kazni obsojenega Albina Kordeža,” so zapisali na sodišču.

Senat je na seji v sredo ugotovil, da sodišče od tožilstva še ni prejelo odgovorov na dve dopolnitvi zahtev za varstvo zakonitosti drugih dveh obsojencev v isti zadevi – nekdanje finančnice Merkurja Janje Krašovec in nekdanjega direktorja družbe Kograd Igem Ota Brgleza -, o njej še ni bilo mogoče celovito odločiti.

“To bo storjeno v najkrajšem možnem času, ko bodo za to izpolnjeni formalni pogoji,” pravijo na sodišču.

Vrhovno sodišče pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti presoja morebitne kršitve zakona, pri čemer se omeji na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v svoji zahtevi.

“Uveljavljali smo kršitve kazenskega zakona, kršitve zakona o kazenskem postopku in posebej problematizirali izbiro in višino kazenske sankcije, saj se nam zdi, da tako dolga zaporna kazen ni skladna s kriteriji naše kazenske zakonodaje,” je za STA glede vsebine zahteve za varstvo zakonitosti pojasnil Kordežev zagovornik Janez Hočevar.

Če vrhovno sodišče ugotovi, da je zahteva za varstvo zakonitosti utemeljena, izda sodbo, s katero glede na naravo kršitve ali spremeni pravnomočno odločbo, ali (v celoti ali delno) razveljavi odločbo sodišča prve stopnje in višjega sodišča ali pa samo odločbo višjega sodišča in zadevo vrne v novo odločitev ali sojenje sodišču prve stopnje ali višjemu sodišču. Lahko pa se omeji samo na to, da ugotovi kršitev zakona, določa zakon o kazenskem postopku.

Na državnem pravobranilstvu so glede odškodnine za STA pojasnili, da ima po zakonu o kazenskem postopku pravico do povrnitve škode zaradi neupravičene obsodbe tisti, ki mu je bila pravnomočno izrečena kazenska sankcija ali je bil spoznan za krivega, pa mu je bila odpuščena kazen, pozneje pa je bil na podlagi odločanja o izrednem pravnem sredstvu novi postopek pravnomočno ustavljen ali je bil s pravnomočno sodbo oproščen obtožbe ali je bila obtožba zoper njega zavrnjena ali je bila s pravnomočnim sklepom obtožnica zavržena.

Preden oškodovanec pri sodišču vloži tožbo za povrnitev škode, mora zahtevo nasloviti na državno pravobranilstvo, da se morebiti z njim sporazume o obstoju škode ter o vrsti in višini odškodnine. Če zahtevi za povrnitev škode ni ugodeno ali če državno pravobranilstvo in oškodovanec ne dosežeta sporazuma v treh mesecih od njene vložitve, sme oškodovanec vložiti pri pristojnem sodišču tožbo za povrnitev škode.

Državno pravobranilstvo pri izračunavanju odškodnin upošteva sodno prakso odmerjanja odškodnin glede na dolžino trajanja neutemeljeno odvzete prostosti ter okoliščine posameznega primera, saj so te zadeve od primera do primera različne in specifične.

Kordeža so v sredo zvečer izpustili iz zapora na Dobu. Kordež je bil zaradi nezakonitih poslov pri preprodaji trgovskega centra Primskovo obsojen na šest let in pet mesecev zapora, kazen pa je začel prestajati 26. julija lani.

Nekdanja finančnica Merkurja Janja Krašovec in nekdanji direktor družbe Kograd Igem Oto Brglez sta pravnomočno obsojena vsak na leto in pol zapora.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts