V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor se po današnjem poročanju časnika Večer že dalj časa borijo z nevarno bakterijo. Dva okužena bolnika sta umrla, mesečno se naleze 10 do 16 novih bolnikov, v ponedeljek so zaradi tega odpadle operacije.

Kot je za Večer povedal novi vodja enote za obvladovanje bolnišničnih okužb v UKC Maribor Rajko Saletinger, gre za bolnišnično bakterijo CRAb-CP. Ta spada v skupino bakterij, ki so razvile visoko odpornost tudi na močne antibiotike karbapeneme, ki jih zdravniki predpišejo le v skrajni sili, ko ne pomaga nič drugega. Zato ta bakterija velja za veliko preglavico v bolnišnicah.

Julija je bilo z omenjeno bakterijo v Mariboru okuženih 12 bolnikov, od tega se jih deset še danes zdravi v bolnišnici. Štiri okužene bolnike imajo trenutno na kirurški intenzivni enoti, štiri na nevrokirurgiji, enega na oddelku za plastično kirurgijo in enega na travmatologiji. Težava je, ker bolnikov ne morejo odpustiti iz bolnišnice, da se ne bi bakterija razširila na primer v domove za starejše.

Na kirurškem oddelku so zato v ponedeljek že “prilagodili operativni program”, kar po poročanju Večera dejansko pomeni, da so odpovedali nekatere operacije. Saletinger pravi, da so se tako odločili, ker oddelek za nevrokirurgijo in kirurška intenziva težko uravnavata priliv bolnikov. “Če so možganski tumorji, krvavitve, poškodbe glave, moramo sprejeti bolnike. Ko je oddelek bolj poln, pa je tveganje za okužbe večje,” je pojasnil. Okuženi bolniki so sicer v tako imenovanih “čistih sobah”, a kljub temu zdaj raje čakajo s programskimi operacijami, da ne bi nenadoma imeli na oddelku preveč bolnikov.

Prvi primer so zaznali septembra lani, ko so dobili dva bolnika iz bolnišnice v Reki na Hrvaškem. Nato so imeli le občasne primere, zadnje mesece je pojavnost večja. “Januarja je bilo 14 bolnikov, bil je izbruh na oddelku za travmatologijo, ki smo ga zamejili. Zadeva se je potem umirila. Maja pa je bilo spet 10 bolnikov s to bakterijo, junija 16, julija pa kot rečeno 12,” je povedal Saletinger.

V večini primerov najdejo bakterijo v blatu ob testu na kužnine. “Če je bolnik koloniziran, še ne potrebuje antibiotičnega zdravljenja. Tako je v večini primerov. Okužb s to bakterijo pa je relativno malo. Zadeve so pod kontrolo. Ne morem reči, da se zadeve nezadržno širijo in da tega ne obvladujemo,” je poudaril Saletinger.

So pa zaradi okužb že imeli usodne zaplete. “To so hudo bolni ljudje, pri katerih vsak dodaten negativni dejavnik pomembno vpliva na izid zdravljenja,” priznava zdravnik. Dva bolnika sta tako umrla v neposredni povezavi z okužbo s to bakterijo. “To je bil eden od razlogov, saj gre za hude osnovne bolezni in ne moremo reči, da je bil to prevladujoč ali edini razlog,” je zatrdil.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts