15:23, pet, 29. Mar

Možnosti mladih za soodločanje





Mladi so danes deležni večje pozornosti odločevalcev kot pred leti. Mladinske politike so se pričele uvrščati na dnevni red političnega odločanja, organizacije v mladinskem sektorju pa so v procesih javnega odločanja postale bolj aktivne. Mladi so se pričeli povezovati v neformalna partnerstva za reševanje določene mladinske problematike, saj so v takšni vrsti sodelovanja prepoznali prednosti za doseganje sinergijskih učinkov.

Mestna občina Maribor

Sodelovanje mladih in njihovo vključevanje v procese sprejemanja javnih odločitev je bistvenega pomena za družbeni razvoj, sploh v Sloveniji danes, ko se mladi zaradi slabih pogojev odločajo tudi za iskanje priložnosti v tujini. Trend bega možganov v Sloveniji je v porastu. Po osamosvojitvi Slovenije je bil v letu 2012 najvišji podatek o odseljevanju mladih državljanov, saj se je iz Slovenije odselilo 1.570 mladih oseb (SURS, 2013). Poleg tega pa je zaskrbljujoč podatek, da v starosti 15–35 let znaša delež tistih, ki so pripravljeni (oz. želijo) oditi na delo v drugo evropsko državo, kar 64,2 % (UMAR 2013: 37). Za mlade bo treba poiskati in ustvariti priložnosti, jim ponuditi perspektivo, veliko pa z aktivno participacijo lahko naredijo prav mladi sami.

V Sloveniji imamo vzpostavljene reprezentativne organizacije, ki zastopajo mlade. Na nacionalni ravni je to Mladinski svet Slovenije, na lokalni ravni pa so to mladinski sveti lokalnih skupnosti, ki so definirani tudi v Zakonu o mladinskih svetih (ZMS, Ur.l.RS št. 70/2000 in 42/2010), kjer je v 6. členu zapisano, da »vlada, ministrstva in drugi državni organi ter organi lokalnih skupnosti morajo pred določanjem predlogov zakonov in drugih predpisov, ki neposredno vplivajo na življenje in delo mladih, o tem obvestiti Mladinski svet Slovenije oziroma mladinske svete lokalnih skupnosti.«
Mladinski sveti so tako kot krovne strukture, ki združujejo različne organizacije z različnimi nazorskimi, ideološkimi in političnimi opredelitvami lahko konstruktiven sogovornik z odločevalci, pri pripravi ukrepov, ki naj odgovarjajo na potrebe mladih.

Strateški dokumenti, ki vključujejo ukrepe več resorjev, so ključnega pomena za doseganje avtonomije mladih in izboljšanja njihovih življenjskih pogojev, tudi z ukrepi s področja boljših zaposlitvenih možnosti, večje dostopnosti stanovanj, povezovanja formalnega izobraževanja s potrebami na trgu dela, praktičnega usposabljanja z delodajalci in olajšanja prehoda mladih na trg dela, preprečevanja njihove socialne izključenosti in brezperspektivnega prehoda v neaktivnost.

S tega vidika je izjemno pomemben Nacionalni program za mladino, ki ga je državni zbor sprejel na seji dne 24. oktobra 2013 (ReNPM13-22) in je na podlagi Zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju (Ur.l. RS št. 42/2010, v nadaljevanju ZJIMS) temeljni programski dokument v mladinskem sektorju, katerega namen je zagotavljanje bolj preglednega in med posameznimi resorji usklajenega pristopa do težav, s katerimi se soočajo mladi.

V nacionalnem programu za mladino, ki je nastajal v sodelovanju med odločevalci, reprezentativnimi organizacijami, ki zastopajo mlade in mladimi, je med drugim poudarjeno, da razvoj lokalnih mladinskih politik pomembno prispeva k dvigu socialnih, državljanskih in kulturnih kompetenc med mladimi in (tudi) odraslimi. Zato Nacionalni program za mladino spodbuja vzpostavitev in razvoj delovanja organizacij za mlade (mladinski centri, skupine, združenja, sveti ipd.) v tistih lokalnih okoljih, kjer teh struktur še ni oziroma se soočajo z ovirami za učinkovito delovanje.

Certifikat Mladim prijazna občina

Certifikat Mladim prijazna občina je v letu 2012 razvil Mladinski svet Ajdovščina v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije in pod častnim pokroviteljstvom predsednika RS. V letu 2014 je postopke certificiranja prevzel Inštitut za mladinsko politiko. S štiriletno veljavnostjo se certifikat podeljuje lokalnim skupnostim, ki sistematično izvajajo ukrepe s področja lokalnih mladinskih politik in kot tak dopolnjuje pot, ki jo je na nacionalni ravni začrtal Nacionalni program za mladino. Certificiranje je del programa Mladim prijazna občina, ki lokalnim skupnostim in mladinskim strukturam ponuja sistemsko podporo pri oblikovanju lokalnih mladinskih politik, nacionalne cilje pa skladno z načelom subsidiarnosti uresničuje izhajajoč z lokalne ravni.

Program Mladim prijazna občina izhaja iz predpostavke, da imajo v življenju mladih lokalne oblasti, ki so mladim najbližje, pomembno vlogo. Dejstvo je, da velik del mladih ni deležnih pogojev, ki bi jim omogočali, da bi trdno, odločno in uspešno stopali proti odraslosti. Raziskave o slovenski mladini (Mladina 2010, Mladina 2013) pričajo o vse večji brezposelnosti mladih ob vse pogostejših nestalnih in manj kakovostnih oblikah zaposlitve, vse večji finančni odvisnosti mladih od staršev ter vse kasnejšem osamosvajanju mladih.

Zagotavljanje okolja, ki bi mladim nudilo možnost aktivnega odraščanja in prevzemanja (pričakovanih) odgovornosti, je nujen korak na poti do izboljšanja njihovega položaja v družbi in posledično do zagotavljanja trajnostnega družbenega razvoja. Če je naloga mladih, da v javnem življenju aktivno sodelujejo, je naloga lokalnih oblasti zagotavljanje prostora, v katerem lahko mladi razvijajo svoje kompetence in veščine, dosegajo svoje cilje ter se tako razvijajo v avtonomnega in družbeno odgovornega odraslega. Določene lokalne skupnosti se svoje vloge v življenju mladih že dobro zavedajo in imajo vzpostavljen sistem ukrepov s področja mladinskih politik, večino, predvsem manjših pa ta naloga še čaka, sploh če je njihov interes, da vzpostavijo lokalno skupnost, v kateri bodo mladi radi živeli in ustvarjali.

Certifikat Mladim prijazna občina je namenjen priznavanju okolij, ki ukrepe s področja mladinskih politik že izvajajo v zadostni meri. Hkrati pa predstavlja tudi konkretno usmeritev, kako izboljšati stanje na področju lokalnih mladinskih politik in lokalne skupnosti spodbuja k nadaljevanju dela na tem pogosto zapostavljenem področju. Celoten program Mladim prijazna občina obsega veliko več kot zgolj podeljevanje listin občinam, program raziskuje in razvija področje mladinskih politik in mladinskega organiziranja ter ponuja strokovno podporo pri vzpostavljanju in razvoju lokalnih mladinskih politik.

Po uspešni pilotni podelitvi certifikatov Mladim prijazna občina v letu 2012 program v nadaljevanju ponuja še obsežnejši sistem podpore in svetovanja. Prioritetna področja, ki jih prepoznava kot temeljna za zagotavljanje mladim primernega okolja za življenje in razvoj na lokalnih ravneh so izobraževanje, zaposlovanje, bivalne razmere, informiranje, mobilnost, participacija, mladinsko organiziranje in načrtno obravnavanje področja mladine. Prioritetna področja so paralelna s ključnimi področji nacionalnega programa za mladino.

Sistem certificiranja se v letu 2014 prenavlja v smeri še večjega soodločanja mladih pri podeljevanju naziva. V kolikor bodo spremembe v javnih razpravah sprejete, bo lokalnim mladim dana priložnost, da soodločajo o upravičenosti občine, v kateri prebivajo. Sodelovanje mladih v vseh fazah, tako pri identifikaciji problematike, kot pri pripravi ukrepov in tudi pri samem informiranju o ukrepih ter pomoči pri implementaciji, omogoča boljše izvajanje samih ukrepov ter doseganje večjih učinkov. Na tak način mladi lažje sprejmejo, ponotranjijo ter podprejo ukrepe lokalne in nacionalne politike.

Občine, ki so v letih 2012 in 2013 že prejele certifikat Mladim prijazna občina, so lahko zgled in vodilo občinam, ki področja mladine še ne urejajo celostno. Kot take lahko v statistični regiji oz. širši okolici postanejo gonilna sila razvoja lokalnih mladinskih politik na širšem (regionalnem) območju.

Kakovosten model urejanja področja mladine v okviru skupnih občinskih uprav temelji na naslednjih ugotovitvah in predpostavkah:
Male in srednje velike občine ne uspejo samostojno urejati področja za mladino. Poleg finančnih nemožnosti je enega ključnih razlogov moč najti v podhranjenosti občinskih strokovnih služb za področje mladinskih politik, saj gre za kompleksno področje, ki ga posameznik ne more pokrivati le v nekem delu svojih službenih obveznosti. Učinkovito delo z mladimi zagotavljajo občine, kjer je v strokovnih službah zaposlen kader, ki v okviru del in nalog pokriva izključno (ali skoraj izključno) področje mladine, kar je večinoma prisotno le v večjih občinah.
Stopnja razvitosti mladinskega sektorja narašča z velikostjo občine. Mladinski sveti so zaradi narave organiziranosti lahko prisotni le v občinah z večjim številom mladinskih organizacij, mladinski centri pa so skoraj izključno ustanovljeni le v večjih občinah. Razvit mladinski sektor, ki temelji na mladinskih organizacijah, je osnova za participacijo mladih v lokalnih skupnostih.
Skupne občinske uprave na področju mladine se morajo oblikovati na geografsko strnjenem območju z mladim finančno in prostorsko dostopnimi prometnimi povezavami, saj se predvideva, da bo na območju teh občin vzpostavljen tudi javni medobčinski mladinski center, ki bo namenjen vsem mladim občanom iz občin s skupno občinsko upravo.
Vse občine pristopnice morajo za sodelovanje v skupni službi za področje mladine izkazovati visoko stopnjo motivacije in interesa s ciljem, da skupna služba kar najbolje zapolnjuje kompetenčne, kadrovske in finančne vrzeli na področju mladinske politike. Usklajenost delovanja službe z vsemi lokalnimi interesi, ki jih zastopajo politične oblasti vseh sodelujočih občin, je ključnega pomena za skladen razvoj lokalnih mladinskih politik na širšem geografskem področju.
Na področju mladine lahko močnejši centri (občine nosilke certifikatov Mladim prijazna občina) predstavljajo jedro razvoja mladinske politike na širšem področju in prevzamejo vodenje skupnih občinskih uprav na področju mladine, saj razpolagajo z bolj usposobljenim kadrom od ostalih in z izkušnjami, na podlagi katerih je mogoče mladinsko politiko razvijat do optimalne ravni na nivoju občin. Te občine so po dostopnih podatkih v večjem stiku tudi z nacionalno ravnjo izvajanja mladinske politike in nacionalnimi akterji, kar jim omogoča lažji prenos informacij.
Ob ustanavljanju skupnih uprav bo potrebno posebno pozornost nameniti tudi participaciji mladih. V Sloveniji deluje en lokalni mladinski svet, ki pokriva območje več občin (Mladinski svet Bele Krajine za občine Semič, Metlika in Črnomelj), kar mu daje ustrezno legitimnost za zastopanje mladih na nivoju večih občin. Upoštevajoč dejstvo, da je participacija mladih temeljno načelo v oblikovanju, implementaciji in vrednotenju lokalnih mladinskih politik, bo potrebno vpeljati takšne oblike mladinskih struktur, ki bodo lahko s polno legitimnostjo zastopale mlade v odnosu do skupnih občinskih uprav. Enako smiselno je, da se v mladinskem sektorju oblikujejo nevladne regijske podporne organizacije, ki skrbijo za razvoj mladinskega sektorja na širšem območju.

Mestna občina Maribor in urejanje lokalnih mladinskih politik

Mestna občina Maribor (v nadaljevanju: MOM) je z ustanovitvijo Urada za kulturo in mladino leta 2008 sledila pobudam mladih in mladinskih organizacij v mestu. MOM pokriva področje mladine v lokalni skupnosti s tem, ko zagotavlja:
normativne in druge pogoje za razvoj področja in vključevanje mladinskih vsebin v druge politike, ki zadevajo mlade;
aktivno participacijo mladih;
sofinanciranje mladinskih programov in projektov;
mladinsko infrastrukturo.
Od ustanovitve urada so bili na področju mladine sprejeti akti, ki omogočajo ciljno usmerjeno in bolj sistematično delo, hkrati pa zagotavljajo sodelovanje mladih in njihovih predstavnikov z lokalno skupnostjo.  Za uspešno delo z mladimi od leta 2008 naprej je MOM leta 2012 prejela certifikat Mladim prijazna občina.

Vsi od leta 2008 do leta 2010 sprejeti akti so potrebovali novelacijo po sprejetju ZJIMS in Pravilnika o izvajanju zakona o javnem interesu v mladinskem sektorju (Ur.l. RS št. 47/2011), zato je mestni svet MOM na svoji 27. seji, 10. junija 2013, sprejel Odlok o javnem interesu v mladinskem sektorju v Mestni občini Maribor. Aktualna zakon in pravilnik na državni ravni ter odlok na lokalni ravni so trenutno temeljni akti, ki usmerjajo delovanje v mladinskem sektorju v MOM.

S pridobitvijo naziva Evropska prestolnica mladih Maribor 2013 (v nadaljevanju: EPM Maribor 2013) je mesto Maribor pridobilo še možnost aktivnejše predstavitve mladinske problematike lokalni, regionalni, nacionalni in evropski javnosti. Program je bil usmerjen na reševanje aktualne problematike mladih – večanje zaposljivosti in zaposlenosti mladih, reševanje stanovanjske problematike, spodbujanje prostovoljstva med mladimi, medkulturnega povezovanja, mobilnosti mladih, večjega priznavanja neformalnega izobraževanja in krepitve strukturiranega dialoga. EPM Maribor 2013 je bil v osnovi namenjen mladim od 15 do 29 let, vendar si je prizadeval vključevati tudi mlajše in starejše oziroma je poudarjal pomen medgeneracijskega sodelovanja, velik poudarek je bil na vključevanju mladih z manj priložnostmi. Naziv je Mariboru leta 2010 podelil Evropski mladinski forum za obdobje enega leta.

Znanje in izkušnje iz leta, ko je bil Maribor evropska prestolnica mladih, želimo po zaključku prenesti na okoliške občine v regiji in vzpostaviti novo organizacijsko strukturo, ki bo mladim iz Maribora in okolice omogočala kakovostno preživljanje mladosti, potem pa lažji prehod v svet odraslih. Ocenjujemo, da se mladi danes soočajo s številnimi problemi, ki jih bomo uspešneje reševali samo s skupnim in povezanim delovanjem. Vzpostavitev skupnih služb za področje mladine bo omogočala tudi lažjo komunikacijo in bolj strateško delo z nacionalnimi institucijami na področju mladine. Namen je vzpostaviti dolgoročno sistemsko podporno okolje za razvoj mladinske politike in mladinskih dejavnosti v podravski regiji. Cilj delovanja skupnih služb je v razvoju mladim spodbudnega lokalnega okolja, ki jim bo omogočalo razvoj in uresničitev njihovih lastnih potencialov.

Pri vzpostavljanju skupnih služb za področje mladine za Maribor in okolico se povezujemo predvsem z avstrijskim Gradcem, kjer od 1. 4. 2012 deluje Štajerski regionalni center za mlade (Regionales Jugendmanagement Zentralraum Steiermark). Center opravlja naloge mreženja, posvetovanja in informiranja na mladinskem področju ter predstavlja vmesni člen v sodelovanju in usklajevanju interesov otrok in mladine iz regije z regionalnimi odločevalci. Glavno delovanje centra temelji naslednjih področjih:
koordinacija regionalnih programov,
strateško sodelovanje s političnimi organi,
lobiranje pri regionalnih multiplikatorjih,
izvajanje raziskav o potrebah otrok in mladine,
priprava razvojnih konceptov na lokalni ravni z institucijami ter otroki in mladino.
Poleg centra obstaja v vsakem od šestih večjih štajerskih območjih še Informacijska točka za koordinacijo ukrepov iz centralno sprejete strategije »Delo za otroke in mladino 2020«. Informacijske točke se nahajajo pri EU regionalnih centrih. Odgovorni s strateškim sodelovanjem s političnimi organi, mladinskimi organizacijami in ne nazadnje z otroki in mladino oblikujejo ključne modele in razvojne koncepte za kakovostno delo. Center v svoji osnovi predstavlja dodano vrednost regiji in lokalni skupnosti, saj s podporo programom neformalnega učenja mladih skrbi za dvig državljanskih, medkulturnih in socialnih kompetenc mladih, še posebej mladih z manj priložnostmi.

MOM je po vzoru avstrijskega Gradca že pričela z aktivnostmi, ki lahko privedejo do skupne službe za področje mladine v regiji. Po vzpostavitvi Medobčinskega urada za mlade (delovno ime) bo MOM izvajala številne naloge za mlade v regiji. Med drugimi bo spodbujala razvoj mladinskih organizacij za aktivno participacijo mladih, skrbela za mreženje in koordinacijo z mladinskimi organizacijami (podpora organizacijam, izvajanje javnih razpisov), podpirala pospeševanje mobilnosti mladih, podpirala raziskovalno delo na področju mladine in analizirala njihove potrebe ter sodelovala v evropskih mladinskih programih (predvsem Erasmus +). Medobčinski urad za mlade bo v skladu z nacionalnim programom za mladino pripravljal strateške razvojne koncepte na regionalni ravni in dolgoročno ustvarjal pogoje za kakovosten razvoj področja v regiji.

Vendar pa pri vzpostavljanju skupnih služb za področje mladine lokalne skupnosti še ne morejo računati na večjo pomoč države. 26. člen Zakona o financiranju občin (Ur.l.RS št, 123/2006 in 57/2008) namreč ne predvideva, da se med posamezne naloge, ki imajo zagotovljena sredstva v višini 50 odstotkov v preteklem letu realiziranih odhodkov njenega proračuna za financiranje, šteje tudi področje za mladino. Ob vseh problemih, s katerimi se danes srečujejo mladi je ustvarjanje boljših pogojev za vzpostavljanje skupnih služb za področje mladine v državi korak, ki lahko bistveno prispeva k dvigu kakovosti življenja mladih v naši državi. Mladi so svoje korake že začeli delati s povezovanjem in sodelovanjem ter vpeljavo certificiranja tistih občin, ki so same prepoznale potrebo po vzpostavljanju mladim prijaznega okolja.

Literatura:

MDDSZEM, ZRSZ, 2013. Mladi in trg dela. Dostopno na:
http://www.ess.gov.si/_files/4809/mladi_in_trg_dela.pdf

UMAR, 2013. Poročilo o razvoju 2013. Dostopno na:
http://www.umar.gov.si/fileadmin/user_upload/publikacije/pr/2013/POR_2013s.pdf

SURS, 2013. Mednarodni dan mladih. Dostopno na:
http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=5652 (19. 9. 2013).

Urad Republike Slovenije za mladino, 2013. Resolucij o Nacionalnem programu za mladino 2013-2022. [online] Dostopno na:
http://www.ursm.gov.si/fileadmin/ursm.gov.si/pageuploads/pdf/Nacionalni_program_za_mladino/resolucija_o_npm/Recolucija_o_NPM.pdf.

Lavrič, M., Flere, S., Tavčar, Kranjc, M., Klanjšek, R., Musil, B., Naterer, A., Kirbiš, A., Divjak, M., Lešek, P., 2010. »Mladina 2010. Družbeni profil mladih v sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. Urad RS za mladino. Maribor: Aristej.

Mladina 2013. Življenje v času deziluzij, tveganja in prekarnosti. Maribor: Center za raziskovanje postjugoslovanskih družb (CEPYUS). Zagreb: Friedrich Ebert Stiftung (FES). [online] Available from:
http://www.mlad.si/files/novice/mladina_2013_strnjeno_poro%C4%8Dilo.pdf.

Urlesberger, M, 2012. „Regionales Jugendmanagement Zentralraum Steiermark“. Več informacij na:
www.facebook.com/RegionalesJugendmanagementZentralraumSteiermark 

Avtorji: Tea Jarc in Snežana Džidić, Mladinski svet Slovenije, Tadej Beočanin in Rozana Mužica, Inštitut za mladinsko politiko, dr. Martina Rauter, Mestna občina Maribor

Druge novice

Dodaj odgovor

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *

S klikom na gumb "Objavi komentar" se strinjate s pravili komentiranja.