07:59, pet, 29. Mar

Lista ZZ za vse o “kompaktnem lesu”





V Sloveniji je les edina surovina, je pravo bogastvo, ki pa se ne izkorišča dovolj. Vemo, da je les je surovina, ki se obnavlja. Lista ZZ za vse ima projekt, ki bi prinesel nova delovna mesta in večjo dodano vrednost. Za projekt je napisan elaborat na 20 straneh, pripravlja se patentna prijava (tehnologije), ki obsega še dodatnih 10 strani.

Na področju Koroške je 70% površine gozda, med tem, ko je na nivoju SLO ta delež 60%, v EU 34% in na svetu 4%. Gozdovi so priložnost za lesno industrijo, gozdarstvo in turizem. Na Koroškem je cca 60.000 ha gozdov, od tega 85% iglavcev in 15% listavcev. Ocenjeno je, da je zaloga lesa cca 20,5 mio/m3 – kar prikazuje letni prirastek 460.000 m3.

unnamed

Lista ZZ za vse v projektu kompaktni les vidi kot priložnost, da dobijo produkt z dodano vrednostjo, produkt katerega material je homogena in trdna struktura, ki omogoča nosilnost, dimenzijsko stabilnost, trajnost in odpornost na vlago. Za to tehnologijo bodo lahko uporabili tudi les 2. oz. 3. kvalitete – hlodove, ki niso ravni in iz njega dobijo prvovrsten kompakten material, ocenjujejo, da je takšnega lesa 30 – 40%. To je pravzaprav nadaljevanje žagarstva (dogradnja žag z potrebno investicijo v opremo).

Kompaktni les je nova tehnologija za lesno industrijo, s katero dosežejo maksimalno trdnost, dimenzijsko stabilnost in trajnost vseh vrst lesa. Produkt so les kot surovina, polizdelki ali gotovi izdelki. Uporaba tega lesa je možna na vseh nivojih od gradnje letal, plovil, stavbnega pohištva, elementov za pasivno gradnjo.

Izvedba tega projekta je ob ustrezni investiciji možna takoj. Projekt predstavlja eno od konkretnih hitro izvedljivih možnosti za rešitev slovenske lesne industrije in kot tak predstavlja novi standard na vseh nivojih lesne predelave, saj je vhodni material vrhunske kakovosti. Projekt ob izvedbi zagotavlja veliko kvalitetnih in trajnih delovnih mest.

Z komprimiranjem lesa dobijo kompaktno strukturo in s tem večjo gostoto.

Postopek izdelave pa je sledeč:

– Primeren format debla ali rezanega lesa (prizma),
– Termčna obdelava v podtlačni komori (voda se izloča iz lesa v obliki pare, les postane plastičen in se oblikuje),
– Strjevanje/komprimiranje lesa/materiala z hidravlično stiskalnico,
– Po komprimiranju se spremeni struktura in oblika, format dobi dokončno-ravno obliko, ki jo kasneje tudi obdrži,
– Pretočna mikrovalovna sušilnica dosuši les na željeno vlažnost (odvisno od namena uporabe).

Takšen potek tehnologije v svetu ne obstaja, obstajajo pa podobne oz. sorodne tehnologije. Tudi ni znano, da bi se ta tehnologija uporabljala na področju EU.

Druge novice

Dodaj odgovor

Prosimo izpolnite preden nadaljujete! *

S klikom na gumb "Objavi komentar" se strinjate s pravili komentiranja.