Škoda na kmetijskih površinah v severovzhodnem delu Slovenije, ki jo je prejšnji teden povzročila pozeba, po prvih ocenah znaša vsaj 20 milijonov evrov.

Udeleženci včerajšnje izredne seje kmetijsko-gozdarskih zbornic Maribora, Ptuja in Murske Sobote so zato vlado pozvali, da finančno pomaga pri odpravi posledic, s tem pa zagotovi preživetje kmetov.

„Ker gre za škodo velike razsežnosti, je nujna posebna pozornost – tako politike, kot stroke za njeno omilitev in obvladovanje,“ so si bili enotni predstavniki območnih enot Maribor, Ptuj in Murska Sobota.

Dokončna ocena škode bo podana sicer v naslednjih tednih, iz prvih podatkov pa je razvidno, da je bilo po celotni državi skupaj prizadetih okoli 17.000 hektarov površin.

„Pričakujemo, da se bodo v najkrajšem času aktivirale komisije, ki bodo natančno ocenile škodo. Naši strokovnjaki trenutno izdelujejo grobo oceno, natančnejšo pa bodo ob popisih izdelali predstavniki občinskih komisij, kar pa traja kar nekaj časa,“ je na včerajšnji seji dejal Branko Ravnik, direktor Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS).

Najbolj zaskrbljujoča škoda v sadovnjakih

Na osnovi prvih ocen je razvidno, da je največ škode na jablanah, škoda pa je največja prav na severovzhodu Slovenije. Pozeblo je najmanj med 50 in 80 odstotkov vseh oprašenih cvetov in oplojenih plodičev jablan. Snegolom pa je nato največ škode povzročil v obnovah jablanovih nasadov, kjer je prišlo do loma nežnih enoletnih poganjkov.

Močno poškodovanih je več kot polovica vseh sadovnjakov, v vinogradništvu pa prve ocene kažejo, da je močno poškodovana tretjina vseh vinogradov, so za STA povedali na ministrstvu za kmetijstvo.

Škoda v vinogradih je različna in je odvisna od nadmorske višine, lege in sorte grozdja. V povprečju se ocenjuje prizadetost na 60 odstotkov.

Nastala je tudi škoda v zelenjadarstvu in v poljedelstvu – predvsem na ranih setvah krompirja, buč in koruze. Kot svetujejo na KGZS-ju, je posevke v naslednjih dneh potrebno spremljati in nato sprejeti odločitev, katere bo potrebno presejati oziroma propadle kulture zamenjati z novimi.

Nizke temperature in težak sneg so povzročile škodo tudi v gozdovih, predvsem na listavcih. Zmrzal pa je prekinila tudi cvetenje medonosnih rastlin in tako zmanjšala pašo čebel.

„Glede na stopnjo in obseg prizadetosti kmetijskih kultur, to obravnavamo kot naravno nesrečo,“ so še dejali predstavniki kmetijsko-gozdarskih zbornic. Po njihovih besedah bo izpad prihodka tako eksistenčno ogrožal obstoj kmetij, ki jim je pozeba uničila letošnji pridelek.

Neupravičeni do državne pomoči?

Dodatno težavo pa prizadetim kmetom sedaj predstavlja državna finančna pomoč oziroma povrnitev škode. Državna pomoč po zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč se namreč lahko nameni samo za primere škod, ki jih ni mogoče zavarovati, oziroma za katere ni mogoče uveljavljati sofinanciranja zavarovalnih premij.

Uredništvo

See author's posts