Čeprav so predstavniki države že večkrat poudarili, da azilni dom v Mariboru trenutno ni predviden, so mariborski mestni svetniki na včerajšnji seji zahtevali pojasnila o načrtih vlade v zvezi z migranti. Po razpravi so se zedinili, da jih državni sekretar na notranjem ministrstvu Andrej Špenga mesečno obvešča o stanju z begunci v državi.

Državni sekretar Špenga, sicer tudi mestni svetnik SMC, je danes ponovil, da se evidentirajo potencialne lokacije za sprejemališča za migrante po vsej državi, a se trenutno osredotočajo le na sprejemno-registracijske centre vzdolž meje s Hrvaško, ki pa bodo aktivirani le, če bo to potrebno. “V tem trenutku se za Maribor nič ne spreminja. Nismo podpisali nobene pogodbe,” je poudaril.

Spomnil je, da je v Mariboru že več let integracijska hiša, v kateri trenutno biva 38 oseb različnih narodnosti. Dodatno je 54 ljudi v zasebnih nastanitvah. “Trenutno ni potrebe po iskanju novih lokacij, ker trenutne zadoščajo,” je dejal in zatrdil, da bodo pred podpisom kakršne koli pogodbe v zvezi s tem obvestili lokalno skupnost.

Špenga je še dodal, da prihodnosti ni mogoče napovedovati. “Vtis, ki se ustvarja, da so ilegalne migracije nekaj, čemur se bo Slovenija lahko izognila, ni resničen. Temu se tudi mi ne bomo mogli izogniti,” je dejal in poudaril, da notranje ministrstvo ne bo dovolilo, da bi ljudje tavali po ulicah ali spali na železniških postajah, kot se to dogaja v nekaterih drugih državah.

Prvopodpisani pod zahtevo za razpravo o azilnem domu Milan Mikl iz Nove ljudske stranke (NLS) je izpostavljal predvsem domnevno neustrezno obveščanje s strani mariborske občine. “Zakaj se skrivajo pomembne informacije pred javnostjo?” je vprašal župana Andreja Fištravca. “Žalostno je, da smo o tem izvedeli iz medijev,” je dodala mestna svetnica SDS Kaja Medved.

Fištravec je poudaril, da občina “ne skriva nobenih informacij, ker jih pač nima”. Kot je dejal, je bil tudi sam presenečen, ko je v medijih prebral možnost vzpostavitve azilnega doma na Sokolski ulici. Pojasnil je, da so z državnim sekretarjem Boštjanom Šeficem govorili le o lokaciji na Zagrebški cesti, ki za namestitev beguncev ne pride več v poštev, ne pa tudi o Sokolski.

Burno razpravo so poskušali pomiriti člani SD. “Rečeno je bilo, da Maribor ni prioriteta, zato sejanje strahu ni potrebno. Slovenija je članica EU in mora prevzeti svoj del odgovornosti. Begunci so ljudje, ki potrebujejo pomoč. Na tem se ne sme nabirati političnih točk,” je povedal njihov predstavnik Matej Žmavc.

Čeprav je večina menila, da je takšen sklep brezpredmeten in večina o njem ni želela glasovati, so na koncu z desetimi glasovi potrdili sklep NLS, v katerem so izrazili nasprotovanje morebitni vzpostavitvi azilnega doma v Mariboru. So se pa skoraj vsi strinjali o potrebnem rednem mesečnem obveščanju s strani Špenge, s čimer se je strinjal tudi slednji.

Mariborski mestni svetniki so predtem posvetili veliko časa tudi poročilu o izvrševanju občinskega proračuna, ki kaže, da se je mariborska mestna blagajna v prvi polovici leta uspela napolniti le do dobre tretjine načrtovanega obsega. Prihodki so bili realizirani v višini nekaj manj kot 38 milijonov evrov, kar predstavlja 39 odstotkov načrtovanih prihodkov.

Skladno z manjšimi prilivi v mestno blagajno je bila manjša tudi poraba. Odhodki so bili realizirani v višini nekaj več kot 41,2 milijona evrov, kar znaša 41 odstotkov načrtovanih odhodkov. Vršilec dolžnosti direktorja mestne uprave Simon Štrancar je zato napovedal, da bodo kmalu sprejemali rebalans proračuna.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts