Alenka Bratušek bo deset dni po kongresu PS tudi uradno odstopila kot premierka. Po mnenju predsednika DZ Janka Vebra bi se poslanci s tem lahko seznanili v sredo ali četrtek. Tako se bo odprla pot do predčasnih volitev, njihov datum pa ostaja neznanka. Večina se zavzema za volitve pred poletjem, a nekateri menijo, da te pred jesenjo ne bodo možne.

Bratuškova je po krajšem sobotnem pogovoru s predsedniki koalicijskih SD, DL in DeSUS Igorjem Lukšičem, Gregorjem Virantom in Karlom Erjavcem napovedala, da bo v ponedeljek predsednika republike Boruta Pahorja in predsednika DZ Janka Vebra obvestila o odstopu s funkcije predsednice vlade. Iz PS, ki jo je vodila zadnje leto, a nato na kongresu stranke v tekmi za mesto predsednika PS izgubila proti Zoranu Jankoviću, je izstopila že minuli teden.

Bratuškova je zagotovila tudi, da panika zaradi že drugih predčasnih volitev zapored ni potrebna. Po njenem mnenju so namreč za državo boljše čim prejšnje volitve, še pred poletjem. Kot je ocenila, bi bil prvi možen datum že 22. junij.

Poslovnik DZ določa, da se mora obvestilo premierke o odstopu, ki ga ta pošlje predsedniku DZ, uvrstiti na dnevni red seje DZ najpozneje v sedmih dneh po prejemu. Predsedniku vlade funkcija preneha, ko se DZ na seji seznani z odstopom, vlada pa nato opravlja tekoče posle do izvolitve nove.

Kot je za STA danes pojasnil Veber, bi bila po njegovem mnenju lahko izredna seja DZ v sredo ali četrtek.

Nato pa lahko predsednik republike, poslanske skupine ali najmanj deset poslancev predlagajo novega mandatarja. Če je predlog podan, lahko DZ o njem odloča najprej 48 ur in najpozneje sedem dni po vložitvi predloga kandidature. Pahor se je tej možnosti že odpovedal, Bratuškova pa je poslance že pozvala, naj storijo enako.

Če DZ v 30 dneh ne izvoli novega mandatarja oziroma če predlogov zanj ne bi bilo, predsednik republike razpusti DZ in razpiše predčasne volitve. Potem mora biti novi DZ izvoljen najpozneje dva meseca po razpustu prejšnjega, predčasne volitve pa se lahko opravijo najprej v 40 dneh od dneva razpisa.

Za zdaj sicer še nihče ni napovedal, da bo predlagal novega mandatarja, a glede scenarija predčasnih volitev pred poletnimi počitnicami se mnenja pravnikov razlikujejo. Za volitve denimo 22. junija bi namreč morali skrajšati omenjeni 30-dnevni rok za razpustitev parlamenta, zato bi se več kot 80 poslancev moralo nedvoumno odreči predlaganju novega mandatarja.

Pravnik Miro Cerar je pred dnevi za STA poudaril, da bi se tudi v tem primeru morali o možnostih razpisa volitev tako hitro posvetovati z ustavnopravnimi strokovnjaki, saj bi šlo za skrajševanje ustavno določenega roka.

O podobni možnosti so sicer že razmišljali leta 2011, ko takratna vlada pod Pahorjevim vodstvom ni prestala zaupnice, a je nato tedanji predsednik republike Danilo Türk z razpustitvijo parlamenta počakal omenjenih 30 dni. Tedaj je po Cerarjevih besedah prevladalo stališče, da je treba spoštovati enomesečni rok, saj je treba poslancem dati možnost, da se o morebitnem predlaganju novega mandatarja kljub svojim zagotovilom v tem času še premislijo.

Ustavni pravnik Franc Grad pa je za portal Planet Siol.net dejal, da bi bil dogovor med strankami o krajšanju roka protiustaven in protizakonit. Hkrati tudi dvomi, da bi se najmanj 81 poslancev pisno odpovedalo pravici predlagati novega mandatarja. Je pa priznal, da bi v tem primeru temeljni namen tega določila ustave res odpadel in bi se Pahor morda lahko naslonil na to jasno izraženo voljo ter volitve razpisal pred iztekom roka.

Če se sicer upošteva še 40-dnevni rok za izvedbo predčasnih volitev od dneva razpisa, bi to pomenilo, da se ne morejo izvesti pred drugo polovico julija. Pri tem nekateri opozarjajo še na nedavno odločitev ustavnega sodišča o razpisu referenduma o arhivih, po kateri datumi za glasovanje v času, ko so državljani na dopustu, niso primerni. Zato nekateri menijo, da bi bile volitve lahko šele jeseni. Po drugi strani pa je Veber denimo že poudaril, da so volitve lahko tudi poleti, če bi tako narekoval položaj države.

V SDS tudi poudarjajo, da bi bilo treba pred volitvami spremeniti še volilni sistem, saj da takšen kot je, ne zagotavlja stabilnih vlad. A bo DZ v času tekočih poslov to težko storil. Medtem so v po razpadu PS zdaj največji parlamentarni stranki napovedali tudi predlog ustavne obtožbe, če Bratuškova ne bi odstopila do ponedeljka, a do tega torej očitno ne bo prišlo.

Bo pa predvidoma prihodnji teden svojega vodjo dobila tudi nova poslanska skupina z za zdaj 12 poslanci, ki se je po Jankovićevi zmagi na kongresu PS odcepila od strankine poslanske skupine. Novo poslansko skupino bi utegnil prevzeti donedavni vodja poslanske skupine PS Jani Möderndorfer.

Po vladi Boruta Pahorja in Janeza Janše torej predčasno svoj mandat končuje že tretja vlada v dobrih treh letih in pol. Prihodnji teden se predvidoma sestanejo organi DL in pričakovati je, da se bodo sestajali tudi organi ostalih (vsaj) koalicijskih strank. Zato bi bilo lahko v nekaj dneh znano tudi več glede možnosti skrajševanja postopkov in posledično datuma volitev.

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts