Slovenija je dobro zastopana v institucijah EU, a jasna strategija njenih interesov in prioritet v uniji ostaja izziv. Na najvišjih administrativnih stolčkih v osrednjih institucijah Slovencev ni, kar pa ne pomeni, da ne zasedajo vidnih položajev. Najbolj na očeh svetovne javnosti je tiskovna predstavnica Catherine Ashton, Maja Kocijančič.

Kadrovska arhitektura institucij unije je zelo kompleksna. Razlikovati je treba med političnimi položaji, ki Sloveniji pripadajo kot članici unije, na primer komisarski položaj in osem evroposlanskih sedežev, ter administrativnimi, na primer položaj generalnega direktorja v instituciji EU.

Na najvišjih administrativnih stolčkih Slovencev ni. V Evropski komisiji je najvišje namestnik generalnega direktorja Zoran Stančič. Tudi v Svetu EU po predčasni upokojitvi Ivana Bizjaka kot generalnega direktorja novembra 2011 na ključnih vodstvenih položajih Slovencev ni. V administraciji Evropskega parlamenta se je najviše zavihtel Ciril Štokelj, ki je bil nekaj časa član kabineta predsednika, sedaj pa je direktor v generalnem direktoratu za zunanje odnose.

Kadrovska statistika v treh osrednjih institucijah sicer kaže, da je med približno 24.000 redno zaposlenimi uslužbenci v Evropski komisiji odstotek ali 228 Slovencev, v administrativnem aparatu Evropskega parlamenta je med 6000 zaposlenimi okoli sto Slovencev, večinoma prevajalcev, v generalnem sekretariatu Sveta EU pa med približno 3500 uslužbenci okoli 70 Slovencev. V evropski diplomatski službi jih je približno 20.

Glas Ashtonove Maja Kocijančič najbolj na očeh svetovne javnosti

Med Slovenci na nepolitičnih položajih v institucijah EU je najbolj na očeh svetovne javnosti govorka visoke zunanjepolitične predstavnice unije Catherine Ashton, Maja Kocijančič, ki to delo opravlja od začetka leta 2010. Je ena dveh tiskovnih predstavnikov, ki javno govorita v imenu Ashtonove; na opoldanskem brifingu komisije v Bruslju in tudi sicer vsak dan odgovarja na vprašanja novinarjev, daje intervjuje in potuje z visoko predstavnico.

S kolegom Michaelom Mannom sta si, kot je ponazorila v pogovoru za STA, iz pragmatičnih razlogov na nek način “razdelila svet”, tako da vsak pokriva določena področja. Kocijančičeva je odgovorna za komuniciranje o odnosih z Zahodnim Balkanom, vzhodnim sosedstvom, vključno z Rusijo, nekaterimi strateškimi partnerji, recimo s Kitajsko, o bližnjevzhodnem mirovnem procesu, odnosih z Latinsko Ameriko in človekovih pravicah.

Minulih pet let je bilo zelo zanimivo obdobje številnih izzivov – najprej vzpostavitev evropske zunanje službe, ki od 1. januarja 2011 polno deluje in postaja neke vrste zunanje ministrstvo EU, nato arabska pomlad, pogajanja z Iranom, dialog Srbije in Kosova ter ukrajinska kriza, je pojasnila Kocijančičeva, ki svojo službo opisuje kot “izjemno zanimivo, polno vsakodnevnih izzivov in strašno dinamično”.

Na vprašanje, kako lahko uspe nekomu iz male države, kot je Slovenija, priti na tako izpostavljen položaj, odgovarja, da sistem EU zagotavlja priložnosti vsaki članici brez izjeme, da pa so seveda potrebne ustrezne kvalifikacije, kot so znanje jezikov ter poznavanje evropskih politik in sistema sprejemanja odločitev.

“Vsi imajo enako možnost priti na zanimive položaje, je pa potrebne včasih tudi nekaj sreče in kanček ustreznega lobiranja,” je še povedala Kocijančičeva, ki se z evropskimi temami ukvarja od vložitve slovenske prošnje za članstvo. Od takrat je odnos med Slovenijo in EU spremljala v različnih vlogah – najprej kot novinarka in dopisnica STA v Bruslju, nato kot govorka stalnega predstavništva Slovenije pri EU ter sedaj kot govorka Ashtonove.

Slovenija dobro zastopana, izziv soočanje s krizo in jasna opredelitev prioritet

“Če pogledate vse ključne kriterije, Slovenija igra aktivno in polno vlogo polnopravne članice EU,” je položaj Slovenije v EU ocenila Kocijančičeva. V strukturah evropskih institucij ima več uradnikov, kot je bila najnižja postavljena meja, tudi v evropski zunanji službi je dobro zastopana, je ponazorila.

Na področju zunanje politike je Slovenija zelo jasno nakazala, da vidi svojo posebno vlogo na Balkanu, kjer se je tudi konkretno uveljavila, je še izpostavila Kocijančičeva ter spomnila na vodji delegacij EU na področju Zahodnega Balkana – Samuela Žbogarja na Kosovu in Miho Drobniča v Črni gori. Aktivno vlogo igra Slovenija po njenih besedah tudi pri nekaterih drugih ključnih zunanjepolitičnih vprašanjih, na primer ukrajinski krizi in Bližnjem vzhodu.

Velik izziv pa je po besedah Kocijančičeve predvsem nadaljevanje prizadevanj za rešitev gospodarske in finančne krize ter jasna opredelitev prioritet znotraj evropskih politik, kar je še posebej pomembno za malo članico. “Ne gre pozabiti, da bomo imeli po evropskih volitvah veliko menjav na ključnih položajih v evropskih institucijah. Pomembno je, da Slovenija premisli, kje so njeni interesi. Ne gre pozabiti tudi, da bo Slovenija v nekaj letih znova na vrsti za predsedovanje Svetu, in to je treba imeti v mislih že leta prej, ne šele tik pred zdajci,” je poudarila Kocijančičeva.

Slovenija nima strategije kadrovanja v EU

Da bi morala Slovenija še posebej zaradi svoje majhnosti zelo dobro pretehtati, kako uporabiti malo človeških in finančnih virov, ki jih ima, meni tudi eden od Slovencev v evropski zunanji službi v Bruslju Fedja Zlobec, ki je pred tem delal tako na ministrstvu za zunanje zadeve v Ljubljani in stalnem predstavništvu Slovenije v EU kot v administraciji Sveta EU na področju notranjih zadev in pravosodja ter v obveščevalnem centru EU, ko je med drugim med gruzijsko vojno s terena obveščal Bruselj.

Vsaka kandidatka za članstvo ima strogo, a dobro prijateljico v Evropski komisiji. Ko postane članica, pa je, sploh majhna država, vržena v morje, v katerem plava polno neprijaznih morskih psov, in se mora sama znajti, je poudaril. Slovenija se je na evropskem zunanjepolitičnem odru po njegovi oceni slabo znašla, pri čemer izpostavlja “zelo neuspešno” zgodbo s Hrvaško, v kateri se je obnašala kot “užaljen otrok”.

Slovenija po njegovi oceni tudi nima nobene politike kadrovanja v institucijah EU. “Včasih ima človek občutek, da ne razumejo, kako deluje tukaj sistem,” je kritičen Zlobec. Številčno so sicer Slovenci po njegovi oceni v zunanji službi dobro zastopani, ni pa ljudi na vodstvenih položajih v Bruslju. “Če se primerjamo z Estonci, smo zelo slabi, pa so Estonci manjši od nas, tako da majhnost ne more biti izgovor,” je ponazoril v pogovoru z STA.

V odgovoru na vprašanje, kakšen ugled uživa Slovenija, poudarja, da večine tujcev Slovenija ne zanima pretirano ter da se je treba najprej vprašati, kaj si mislimo sami o sebi, ne kaj si drugi mislijo o nas. “Kakšna država hočemo biti? Kam gremo? Začeli smo razmišljati o tem, a resničnega miselnega preobrata še ni,” ocenjuje Zlobec, ki je sicer kljub vsemu optimističen.

Notranjepolitični boji ovirajo Slovenijo – splošno znano dejstvo v bruseljskih krogih

Kritike, da država nima evropske kadrovske politike, je slišati tudi iz več drugih virov, ki pa želijo ostati neimenovani. “Hrvati so veliko bolj agresivni, bolj organizirani. Slovenija nima strategije o umeščanju dobrih kadrov v institucije. Slovenija ne vrti telefonov, pa bi jih morala,” je ponazoril eden od virov. Nekateri izpostavljajo tudi, da se “ne znamo prodati”.

Eden od anonimnih odgovorov na vprašanje o podobi Slovenije v Bruslju pa je bil: “Notranjepolitični boji ovirajo napredek Slovenije – to je splošno znano dejstvo v bruseljskih krogih.”

Vir: STA

Uredništvo

See author's posts