Pa je za nami Zlata lisica, katero žal nisem spremljala v živo ampak v službi preko pametnega telefona. Na hitro priletim do mojega mini ekrana, ker sem vmes preračunala kdaj štarta Ilka. Pride v cilj 13. Bravo kraužlbauc odlično si peljala. In potem čustveni trenutki, ko štarta Tina. Bo šla na polno? Bo plesala? Delala kolesa? Kaj bo naredila? V glavnem kurja polt, zarošene oči, nabita s čustvi ob misli, da je kariero končala Tina Maze. Tista Tina, ki nas je skoraj 20 let vsak zimski vikend razveseljevala z svojimi uspehi, naslovi svetovnih prvakinj in olimpijskimi medaljami. Zelo naivno mislim, da cel Maribor oz. Slovenija deli z mano to mišljenje. Zelo naivno mislim, da smo vsi ponosni na njene uspehe in v uspehe vseh naših športnikov, ki smo jih preimenovali v naše uspehe.

Pa ugotovim, da se prekleto motim, ko zaslišim: “Kaj si te tota misli da je? Zdaj je skasirala teh 90 jurjov.” In se hitro spomnim pred par tedni vroče teme o denarju, sponzorjih, Tini, Smučarski zvezi, bla bla bla bla. In na hitro se spet spomnim kje živim. V tem malem lepem športnem Mariboru, v tej mali lepi športno uspešni Sloveniji, kjer so važni samo trenutki uspeha in kjer noben športnik ne sme imeti slabega dne ali sezone. Ob vsem tem pa bog ne daj , da še ob vsem tem kaj zasluži.

Zakaj se vedno ukvarjate z vprašanji koliko kateri športnik zasluži? Koliko dobi sponzorskega denarja? Koliko nagrad? Se ne bi raje vprašali, čemu vse se je ta športnik v življenju odrekel ali koliko je pregaral, da ste si lahko ravno vi, ki ob njegovem neuspehu najbolj pljuvate, njegov uspeh lastili za svoj?? Niso vse olimpijske medalje NAŠE? Niso vsi naslovi prvaka NK Maribor NAŠI? Ali niso vsi trenutni uspehi Ilke Štuhec NAŠI? In zakaj niso VAŠI tudi njihovi neuspehi? A ste tudi vi vsak dan v življenju uspešni?

Resnično egoistično, če mene vprašate!

See author's posts